Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Zunanji minister Jean-Noel Barrot je napovedal uvedbo sankcij na evropski ravni proti vsem odgovornim, francoske oblasti pa so zaradi incidenta na pogovor že poklicale iranskega veleposlanika. »Ta napad je brez primere tako po obsegu kot po stopnji agresivnosti,« je dejal Barrot. Po njegovih besedah gre za prvi obsežen kibernetski napad, namenjen sabotaži na francoskem ozemlju, ki predstavlja resen napad na nacionalne interese in varnost prebivalstva.

Tarča okoli 700 trgovin, izbruhnili tudi požari

Napadi so se zgodili v noči z 11. na 12. oktober, ko so hekerji prevzeli nadzor nad hladilnimi in zamrzovalnimi napravami v številnih francoskih trgovinah. Po podatkih, ki jih navaja Reuters, je bilo prizadetih približno 700 lokacij, med njimi supermarketi, mesnice in obrati za predelavo hrane.

Napadalci naj bi na daljavo spreminjali nastavitve hladilnih sistemov in sprožali nenavadne, dolgotrajne cikle odmrzovanja. Obenem naj bi onemogočili varnostna opozorila, ki bi zaposlene sicer opozorila na nevarno zviševanje temperature.

Posledice so bile precejšnje. Trgovine so morale zavreči velike količine pokvarljive hrane, po podatkih francoskih oblasti pa je zaradi napadov izbruhnilo tudi najmanj 15 požarov. Reuters poroča, da bi lahko skupna gospodarska škoda dosegla več deset milijonov evrov.

Preiskava vodi do iranske kibernetske enote

Pariško tožilstvo je zaradi napadov uvedlo sodno preiskavo proti iranski kibernetski enoti Šahid Kaveh, ki je povezana z elektronskim in kibernetskim centrom revolucionarne garde. Preiskava je usmerjena proti vodji enote in njegovima namestnikoma, francoske oblasti pa so zaprosile tudi za izdajo mednarodnih nalogov za prijetje.

Tožilka Laure Beccuau je pojasnila, da so preiskovalci do osumljene skupine prišli na podlagi več indicev. Med drugim so zaznali uporabo perzijskega jezika ter IP-naslove, povezane z napravami v Iranu. Francoski preiskovalci naj bi odkrili tudi način delovanja, značilen za omenjeno enoto.

Kot poroča specializirani portal The Record, ki spremlja področje kibernetske varnosti, so francoske obveščevalne in varnostne službe pripravile posebno poročilo, v katerem so napade pripisale prav tej skupini. Preiskovalci naj bi ugotovili tudi povezave med uporabljeno digitalno infrastrukturo in drugimi operacijami, povezanimi z iranskimi hekerji.

Profimedia

Podobni napadi tudi v drugih evropskih državah

Francoski primer ni osamljen. V začetku novembra so o težavah s hladilnimi in zamrzovalnimi sistemi poročali tudi trgovci v številnih drugih evropskih državah. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP so bili prizadeti trgovci na Švedskem, v Belgiji, Luksemburgu, na Irskem in v Estoniji, podobne incidente pa so zaznali tudi drugod po Evropi.

Po poročanju Reutersa je drugi val napadov zajel več kot sto evropskih ustanov v enajstih državah. Za zdaj sicer ni potrjeno, da so bili vsi ti incidenti delo iste skupine oziroma da so bili neposredno povezani z oktobrskimi napadi v Franciji.

Posebej zaskrbljujoč je bil tudi napad na tri lokacije francoske ustanove za krvne pripravke, kjer hranijo krvno plazmo. Napadalci so poskušali poseči v nastavitve hladilnih naprav, vendar so zaposleni vdor pravočasno zaznali in plazmo zavarovali. Po poročanju AP noben krvni pripravek ni bil poškodovan.

Pariz napoveduje odgovor

Francija je medtem iranskemu veleposlaniku v Parizu izročila protestno noto. Barrot je napovedal, da bo država sprejela vse potrebne in sorazmerne ukrepe, da bi odgovorila na napad in preprečila njegovo ponovitev. »Sprejeli bomo tudi vse druge potrebne in sorazmerne ukrepe, bodisi javne bodisi kakršne koli druge,« je dejal minister.

Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas je ob tem poudarila, da mora biti evropski odziv odločen. Priznala je sicer, da je šele tik pred izjavo izvedela za francosko pripisovanje odgovornosti Iranu. Teheran se na francoske obtožbe za zdaj še ni uradno odzval.