Madžarska bi omejila dolžino poslanskih mandatov. Bi lahko tudi Slovenija?
Madžarski premier Péter Magyar predlaga omejitev poslanskih mandatov na največ 12 let oziroma tri polne mandate.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Madžarski premier Péter Magyar predlaga, da bi lahko poslanci v madžarskem parlamentu funkcijo opravljali največ 12 let. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa, ki jo povzema Welt, je predlog del širšega paketa ustavnih sprememb, ki ga je vlada vložila v parlament.
Omejitev bi začela veljati šele po parlamentarnih volitvah leta 2030, zato sedanji sklic parlamenta ne bi bil prizadet.
Magyar je omejitev poslanskih mandatov napovedal že pred dvema tednoma. Za razliko od omejitve mandata predsednika vlade ta ukrep ni bil del njegovega volilnega programa, zato je naletel tudi na kritike dela javnosti.
Po navedbah dpa Magyar trdi, da je predlog dobil široko podporo in da je več deset tisoč ljudi po spletu poslalo pripombe, komentarje in predloge za izboljšave.
Največ trije polni mandati
Če bi bil predlog sprejet, bi lahko madžarski poslanec v parlamentu sedel največ 12 let. Ker poslanski mandat na Madžarskem traja štiri leta, bi to v praksi pomenilo največ tri polne mandate.
EUobserver poroča, da bi ukrep najbolj prizadel dolgoletne poslance Fidesza in njegovih zaveznikov, saj poslanci Magyarjeve stranke Tisza še nimajo daljšega parlamentarnega staža.
Po izračunih madžarskega tednika HVG bi lahko bilo leta 2030 neupravičenih za ponovno kandidaturo 22 od 52 sedanjih poslancev Fidesza, med njimi več vidnih nekdanjih ministrov in parlamentarnih voditeljev.
Premier je že omejen na dva mandata
Madžarski parlament je sredi junija že sprejel ustavno spremembo, ki mandat predsednika vlade omejuje na največ osem let oziroma dva štiriletna mandata.
Telex poroča, da je parlament spremembo potrdil s 135 glasovi za, 50 proti in šestimi vzdržanimi glasovi. Po navedbah Telexa sprememba pomeni, da Viktor Orbán ne more več postati predsednik vlade, Magyar pa bi lahko funkcijo opravljal največ do leta 2034.
Al Džazira, ki se sklicuje na AFP, je poročala, da je bila omejitev premierskega mandata ena ključnih predvolilnih obljub Magyarjeve stranke Tisza, ki je na aprilskih volitvah prekinila 16-letno obdobje Orbánove vladavine.
Predlog odpira tudi vprašanje predsednika države in sodstva
Sveženj ustavnih sprememb ne zajema samo poslancev. Reuters je konec junija poročal, da Magyar predlaga tudi razrešitev predsednika države Tamasa Sulyoka, ki je bil izvoljen v času Orbánove vlade.
Vladajoča Tisza trdi, da je Sulyok izgubil zaupanje javnosti in da je povezan s prejšnjim političnim sistemom, Sulyok pa vztraja, da je politično nevtralen in da opravlja ustavno vlogo varovalke.
Human Rights Watch navaja, da predlog ustavnih sprememb predvideva tudi ponovno uvedbo starostne meje 70 let za ustavne sodnike. To bi lahko vplivalo na sedanje sodnike ustavnega sodišča, tudi na predsednika sodišča Pétra Polta.
Organizacija opozarja, da vlada sicer ima razlog za institucionalne reforme po dolgem obdobju vladavine Fidesza, vendar po njenem mnenju hitri postopki pri ustavnih spremembah odpirajo vprašanja pravne države.
Omejitve poslanskih mandatov so v Evropi redke
Omejitve mandatov za poslance so bistveno redkejše kot omejitve predsednikov držav ali županov. Human Rights Watch se sklicuje na stališče Beneške komisije, svetovalnega organa Sveta Evrope za ustavna vprašanja, ki je v preteklosti takšne omejitve odsvetovala, čeprav državam priznava pravico, da jih uredijo v skladu z lastno ustavo.
Takšne omejitve obstajajo predvsem zunaj Evrope. Med pogosto navajanimi primeri so Filipini, kjer so člani predstavniškega doma omejeni na tri zaporedne mandate, Bolivija, kjer lahko člani zakonodajne skupščine opravljajo še en dodatni mandat, in Kostarika, kjer poslanci po štiriletnem mandatu ne morejo biti takoj ponovno izvoljeni.
V Evropi so takšna pravila za poslance na državni ravni izjema, ne pravilo.
Kaj pa Slovenija?
V Sloveniji omejitve števila poslanskih mandatov ni. Ustava določa, da se državni zbor voli za štiri leta, ne določa pa, kolikokrat je lahko posameznik izvoljen za poslanca.
Poslanci se lahko zato na volitvah znova potegujejo za mandat, če jih stranka uvrsti na listo in če dobijo zadostno podporo volivcev.
Podoben predlog se je v Sloveniji pojavil vsaj na ravni državljanskih pobud. Na portalu Predlagam vladi je bil leta 2010 objavljen predlog, da bi se možnost izvolitve na dva mandata omejila za predsednika vlade, ministre, poslance državnega zbora, državne svetnike in župane.
Ministrstvo za javno upravo je v odgovoru poudarilo, da državljani poslance volijo na demokratičnih volitvah v skladu s splošno volilno pravico in da ustava že določa časovno omejene mandate posameznih funkcij.
V državnem zboru so bile v zadnjih letih bolj izpostavljene razprave o omejitvi županskih mandatov. Leta 2023 je bil obravnavan predlog, ki bi število županskih mandatov omejil na največ dva zaporedna mandata, vendar zanj ni bilo zadostne politične podpore.
Ali bi kaj podobnega lahko imeli tudi pri nas?
Vprašanje omejitve poslanskih mandatov se zato odpira tudi v Sloveniji. Bi takšna ureditev prispevala k večji prenovi politike in menjavi generacij ali pa bi preveč posegla v pravico volivcev, da sami odločajo, koga želijo poslati v parlament?
Da bi dobili odgovor, smo o tem povprašali vse parlamentarne stranke v državnem zboru. Njihove odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.
Med menjavo elit in pravico volivcev
Zagovorniki omejitve poslanskih mandatov trdijo, da takšna pravila preprečujejo zapiranje politike v kroge dolgoletnih funkcionarjev, pospešujejo menjavo generacij in zmanjšujejo vpliv strankarskih omrežij.
Kritiki opozarjajo, da poslanci mandat dobijo neposredno od volivcev, zato omejitev ponovne kandidature posega tudi v pravico volivcev, da znova izberejo istega predstavnika.
Na Madžarskem ima predlog tudi politično težo. Po poročanju EUobserverja bi omejitev najbolj prizadela dolgoletne poslance Fidesza, medtem ko poslanci Tisze takšnega staža še nimajo.
Če bo predlog sprejet, bo Madžarska uvedla eno najstrožjih omejitev trajanja poslanske kariere v Evropi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
