Proračunsko luknjo bi manjšali z varčevanjem v zdravstveni blagajni
Letošnji javnofinančni primanjkljaj bo presegel tri odstotke BDP. Pozivu k varčevanju se je prva odzvala zdravstvena blagajna.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Lanski javnofinančni primanjkljaj se je povečal na 1,79 milijarde evrov oziroma 2,5 odstotka BDP, kar je skoraj trikrat več kot leto prej. Po oceni državne sekretarke finančnega ministrstva Saše Jazbec bo minus letos dosegel 3,4 odstotka BDP. Ker to presega dovoljeno evropsko mejo, je finančni minister Klemen Boštjančič proračunske porabnike pozval k iskanju rezerv.
Med prvimi se je odzval Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po neuradnih informacijah Forbes Slovenija bi moral zavod poiskati za 100 milijonov evrov prihrankov, uspelo pa jim je oblikovati ukrepe v višini 84,9 milijona evrov. Glavnino, okoli 40 milijonov evrov, bi privarčevali s strožjimi standardi za ponovne hospitalizacije.
Fiskalni svet: Kritizira neustrezno trošenje in znižanje trošarin na goriva
"Ocenjujemo, da je bila fiskalna politika glede na gospodarske razmere preveč spodbujevalna in ne dovolj učinkovita," je v poročilu izpostavil Fiskalni svet. Posvaril je, da bi lahko dolgotrajna bližnjevzhodna kriza primanjkljaj do leta 2028 potisnila celo na pet odstotkov BDP.
Fiskalni svet je kritičen tudi do izpada zaradi vladne subvencije pogonskih goriv. Znatnejše podražitve pogonskih goriv vlada trenutno brzda z znižanjem trošarine na energente na najnižji dopustni znesek in z zamrznitvijo okoljske dajatve. Če bi vlada letos vztrajala pri teh ukrepih, bi se država odrekla približno 330 milijonom evrov prihodkov, je ocenil Fiskalni svet.
Boštjančič: Opozicijski interventni zakon ni vzdržen
Medtem ko vlada išče vsak evro, je Boštjančič ostro kritiziral predlog interventnega zakona tretjega političnega bloka, ki so ga predlagatelji predstavili kot davčno razbremenitev državljanov. Zavrača ga tudi Fiskalni svet, ki ocenjuje, da bi zakon brez ustreznih kritij ustvaril za 900 milijonov evrov novega primanjkljaja, medtem ko finančno ministrstvo to luknjo ocenjuje celo na 1,1 milijarde evrov.
"Vrsta teh ukrepov ali pa zakon, na način, kot je napisan, ni izvedljiv oziroma se določenih ukrepov ne bo dalo izvajati," meni Boštjančič, ki predlog označuje za populizem in nadaljevanje predvolilnih obljub. Da situacija zahteva previdnost, je potrdil tudi guverner Banke Slovenije Primož Dolenc, saj se gospodarski obeti zaradi vojne ohlajajo, državne blagajne pa se bodo morale navaditi na nenehno prilagajanje šokom.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
