Boštjančič: Interventni zakon sredinskega trojčka bi stal milijardo evrov
Finančni minister Klemen Boštjančič opozarja na neizvedljivost interventnega zakona treh strank, saj ta prinaša za eno milijardo evrov javnofinančnega primanjkljaja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki ga na mizo prinašajo tri stranke, pri finančnem ministrstvu je naletel na oster odpor največje parlamentarne stranke Gibanje Svoboda.
Finančni minister, ki opravlja tekoče posle, Klemen Boštjančič ocenjuje, da zakonodajni predlog v veliki meri sledi zgolj predvolilnim obljubam in ignorira realno sliko slovenskih javnih financ.
Kljub zvenečemu imenu ukrepi ne naslavljajo trenutne krize zaradi mednarodnih dogodkov, temveč v državni blagajni ustvarjajo za dobro milijardo evrov primanjkljaja.
"Vsak minister za finance, ne glede na to, v kateri stranki bi bil, bi nasprotoval takemu zakonu," je bil oster Boštjančič.
Primanjkljaj brez kritja poglablja proračunsko luknjo
Zakonodajni predlog bi močno povečal odhodke države in hkrati krčil njene prihodke, je na začetku izjave izpostavil Boštjančič.
Prva ocena ministrstva za finance kaže, da bi predlagani ukrepi proračun prikrajšali za približno eno milijardo evrov.
Avtorji zakona po ministrovih besedah ne pojasnjujejo, kje bi država našla rezerve za pokritje tako obsežnega izpada. Predlog predvideva začetek veljavnosti že s prvim julijem, vendar sploh ne vsebuje seznama ukrepov za uravnoteženje proračuna.
"Tako kot rečeno, gre za spisek ukrepov, ki so v veliki meri nadaljevanje obljub iz predvolilnega časa," je ob predstavitvi stališča v vlogi ministra in podpredsednika Gibanja Svoboda izjavil Klemen Boštjančič. Predlagane ukrepe označuje za popolnoma neizvedljive.
Stanovanjska politika terja sistemski pristop
Določenim idejam, je dodal, kot finančni minister v osnovi ne nasprotuje, a ostro zavrača ozek in izoliran način njihovega izvajanja.
Kot primer navaja davek na oddajanje premoženja v najem. Država po njegovem mnenju potrebuje razlikovanje davčnih stopenj med dolgoročnim in kratkoročnim oddajanjem, a posamezni davčni ukrepi ne prinašajo rešitev, če vlada ne sprejme celostne stanovanjske politike.
Interventni zakon namreč hkrati posega v vrsto podsistemov in obstoječih zakonov. Takšen poseg nujno zahteva širšo in poglobljeno razpravo, je dodal.
Bo besedah Boštjančiča predlagatelji te razprave niso omogočili, saj so od vlade pričakovali odziv v "pičlih 24 urah".
Geopolitični premiki praznijo državno blagajno
Trenutna mednarodna situacija ne dopušča fiskalne nediscipline, je dodal finančni minister.
Sprememba oblasti v Združenih državah Amerike in nedavni konflikti v Iranu prinašajo negativne posledice, ki jih bo slovensko gospodarstvo čutilo še dolge mesece, je prepričan.
Vlada je prav zato na včerajšnji seji obravnavala letno poročilo o napredku za Bruselj in vsem resorjem ter zdravstveni blagajni naročila iskanje ukrepov za povečanje fiskalnega prostora.
Minister ravnanje predlagateljev označuje za neodgovorno.
Pogled ostaja usmerjen v tekoče izzive
Politični manevri pri sestavljanju morebitne nove koalicije trenutno ne zmotijo tekočega dela na finančnem ministrstvu. Minister potrjuje, da stranke opravljajo sestanke na različnih ravneh, a se sam posveča predvsem reševanju zahtevnih in tekočih finančnih nalog. Slovenijo danes čaka pomembna odločitev o imenovanju predsednika parlamenta.
Zgolj ta korak po ministrovih ocenah ne določa nujno političnega dogajanja v prihodnjih tednih.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.