V proračunu manjkata več kot dve milijardi: Hrastovo lubje bomo žrli
Poslanci so potrdili rebalans državnega proračuna, ki po mnenju koalicije zagotavlja stabilnost. Primanjkljaj obsega več kot 10 odstotkov proračuna.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
DZ je s 47 glasovi za in 25 proti potrdil rebalans letošnjega državnega proračuna. Po mnenju koalicije je ta izraz odgovornega upravljanja javnih financ, zagotavljanja financiranja zakonskih pravic in črpanja evropskih sredstev ter podpore ljudem in gospodarstvu. Opozicija pa mu očita, da ne odraža socialnih in razvojnih potreb države.
V rebalansu so prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več, kot je veljavnem proračunu, odhodki pa se zvišujejo za 6,2 odstotka na 18,8 milijarde evrov. Med vzroki za rast porabe so višji obrambni izdatki in dodatna sredstva za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost. Proračunski primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.
S tem se predvideni primanjkljaj povečuje za okoli 100 milijonov evrov, ob čemer fiskalni svet opozarja, da bo rast neto izdatkov s približno osmimi odstotki znova višja od dovoljenih 4,4 odstotka, rebalans pa da ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
Vlada brani proračunski primanjkljaj in zmanjševanje dolga
"Primanjkljaj je v skladu s fiskalnimi pravili, delež javnega dolga v BDP pa se zmanjšuje," je na današnji izredni seji DZ povedal finančni minister Andrej Šircelj. "Na prihodkovni strani imamo višje prihodke predvsem zaradi ugodnejše gospodarske aktivnosti, in ne zaradi višjih davkov. Na odhodkovni strani pa izpolnjujemo zakonske obveznosti, zaključen je načrt za okrevanje in odpornost, vlagamo v obrambo, pomagamo po naravnih nesrečah in proračun prilagajamo novi organizaciji državne uprave," je povzel.
"S tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi," pa je poudaril premier Janez Janša.
Podobno so v predstavitvi stališč poslanskih skupin navajali poslanci SDS, skupine NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov.
Janša je ocenil, da se je potreba po popravljanju "slabega načrtovanja ali česa drugega" ter po dodatnem denarju za plače sicer pokazala že pred nastopom nove vlade. Prejšnja vlada je pred volitvami po njegovih besedah delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge. "Zdaj pa finančno kritje zanje iščemo v tem rebalansu," je pojasnil.
V koaliciji so tako izpostavili nove zakonske obveznosti in finančne posledice odločitev prejšnje vlade, za katere v veljavnem proračunu niso bila zagotovljena zadostna sredstva. Med njimi sta Rado Gladek iz SDS in Martin Mikolič iz skupine NSi, SLS, Fokus navedla plačno reformo v javnem sektorju, katere finančne posledice so bile podcenjene, uvedba zimskega regresa, za kar v prvotnem proračunu niso bila zagotovljena potrebna sredstva, vpliv višje minimalne plače ter sprememba prejemkov javnih uslužbencev in funkcionarjev, povezanih z delom v tujini.
Vodja poslanske skupine Demokrati Elena Zavadlav Ušaj je spomnila, da mora pri povečanju porabe ostati jasno tudi drugo merilo, to je, da morajo biti sredstva porabljena namensko, pregledno in z rezultatom, ki ga je mogoče preveriti.
Opozicija: Hrastovo lubje bomo žrli
Opozicija je bila medtem kritična, češ da rebalans ne vključuje niti enega varčevalnega ukrepa, racionalizacije ali nastavka za reformo. Dokumentu med drugim očita, da ne odraža dovolj uravnoteženo socialnih in razvojnih potreb države, krepi pa represivno področje.
Klemen Boštjančič iz Svobode in Vladimir Šega iz Levice sta ob tem izpostavila, da je vlada ob prevzemu mandata opozarjala na katastrofalno stanje javnih financ, kar ne drži. "Hrastovo lubje bomo žrli, tako nekako je bilo slišati," je dejal Šega in izpostavil, da javna blagajna očitno vendarle ni prazna.
Boštjančič je medtem izpostavil hitro rast slovenskega gospodarstva v drugem četrtletju, ki je omogočila večje izdatke in vladi očital, da se brezsramno hvali z tujimi zaslugami. "Ta rast ni vaša," je dejal in dodal, da je nastala v prvem polletju, Janševa vlada pa je mandat nastopila junija.
"Predlagana prerazporeditev javnega denarja ne odraža dovolj uravnoteženih socialnih in razvojnih potreb države," je ocenil Darko Ratajc iz SD. Kot je dejal, več sredstev usmerja v obrambno in represivno področje, medtem ko se na nekaterih področjih, ki so pomembni za delovanje države in kakovost javnih storitev, sredstva zmanjšuje in ne sledi potrebam. "To velja tudi za znanost, kulturo in programe, namenjene manjšinam," je še izpostavil.
Koalicijski poslanci so v razpravi izpostavljali, da vlada z višanjem obrambnih izdatkov izpolnjuje zaveze, ki jih je Natu dal nekdanji premier Robert Golob. Poslanec SDS Andrej Poglajen je poudaril, da je rebalans razvojno naravnan. "Definitivno pa je to samo odskočna deska, tisti pravi polet nas še čaka v naslednjih letih," je dodal.
Vlada je medtem danes začela obravnavo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, a predlogov dokumentov še ni potrdila. Končno odločitev bo sprejela na eni od prihodnjih sej.
Potrdili tudi zakon o izvrševanju proračunov
DZ je na današnji izredni seji s 47 glasovi za in 25 proti potrdil zakon o izvrševanju proračunov za leti 2026 in 2027, ki ureja tehnično izvajanje rebalansa letošnjega proračuna. Z njim se med drugim povprečnina za občine v letošnjem letu zvišuje za 10 evrov na 845 evrov.
Predlog za tolikšen dvig povprečnine je dala koalicija in je sledil pripombam združenj občin. Vlada je predlog podprla. Višja povprečnina se bo občinam priznala za celotno leto 2026, razlika med prvotno dogovorjeno in sedaj določeno povprečnino pa se bo poračunala in občinam nakazala najpozneje do 11. novembra. Izpada bo zato po ocenah finančnega ministrstva za 22 milijonov evrov.
V združenju občin so pojasnili, da prvotno dogovorjena povprečnina ne zagotavlja zadostnih sredstev za nemoteno izvajanje zakonsko določenih nalog občin in da finančni položaj občin otežujejo povečani stroški dela zaradi izvajanja plačne reforme in dviga minimalne plače ter vsesplošne rasti cen energentov, posledično pa tudi blaga in storitev.
Denar bodo lahko iz demografskega sklada preusmerjali v pokojninski
Kot je danes povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Kristina Šteblaj, se z zakonom uvaja nov namenski prihodek, in sicer gre za plačilo storitve zagotavljanja varnega okolja za obdelavo zaščitenih podatkov organov javnega sektorja. Dopustni obseg zadolževanja za letos se zmanjšuje, hkrati pa se vzpostavlja pravna podlaga, ki omogoča večjo uporabo denarnih sredstev države, če to dopušča likvidnostni položaj države.
Po zakonu se lahko 176 milijonov evrov z rezervnega demografskega sklada preusmeri za zagotavljanje zadostnega obsega sredstev za pokojnine, sprememba pa se nanaša še na obseg financiranja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in sicer se znižuje znesek s 520 milijonov evrov na 420 milijonov evrov.
Po besedah Jane Gržinič iz SDS vlada ne želi tvegati kršitve maastrichtskih meril in morebitne uvedbe postopka presežnega primanjkljaja, zato v letu 2026 poskuša uporabiti vsa razpoložljiva sredstva. »Dajemo tistim, ki jim je bil denar namenjen, nikomur nič ne jemljemo,« je poudarila.
Dejan Zakrajšek iz Demokratov je za pomembnega označil ukrep za znižanje načrtovanega obsega novega zadolževanja, po katerem se najvišji dovoljeni obseg zadolževanja zmanjšuje s 5,2 milijarde na 4,9 milijarde evrov.
Aleksander Gungl iz skupine NSi, SLS in Fokus je med drugim povedal sta za njih redno izplačevanje pokojnin in varnost upokojencev pomembni prednostni nalogi.
Opozicija svari pred zlorabo upokojencev in krčenjem sredstev za zdravstvo
V opoziciji so bili do tega zelo kritični. Alenka Bratušek iz Svobode je opozorila na zdravstvo, kjer se jemlje 100 milijonov evrov, in na denar upokojencev. »Denar, namenjen za financiranje pokojnin, ki se je na skladu zbiral več kot 10 let, boste pobrali z enim zamahom,« je izpostavila.
»Če je to v rebalansu proračuna skrito, je v tem zakonu očitno, da vlada, da bi zaprla proračun, varčuje pri sredstvih za izvajanje zdravstvenih storitev, z istim namenom preusmerja denar, ki ga veljavni zakoni namenjajo za sofinanciranje pokojnin danes aktivne generacije,« je bil kritičen Darko Ratajc iz SD.
Podobno je bil kritičen Vladimir Šega iz Levice. »Gre za dvojno zlorabo upokojencev. Najprej čez noč izpraznijo njihov rezervni sklad in znižajo transfer proračuna v pokojninsko in invalidsko blagajno, potem pa še zlorabijo pokojninsko blagajno za manever, s katerim denar za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo dejansko preusmerijo v železje,« je ocenil.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
