Vrtovec blažitev cen plina pogojeval s sprejetjem razvojnega zakona
Dobavitelji zagotavljajo, da je plina za celotno zimo dovolj. Vrtovec dopušča podražitve, vendar pravi, da bi lahko šlo za nekaj evrov na položnico.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec po sestanku z največjimi dobavitelji zemeljskega plina zagotavlja, da oskrba Slovenije v prihajajoči kurilni sezoni ni ogrožena. Dobavitelji imajo po njegovih besedah potrebne količine zakupljene za celotno zimo. Nekaj manj gotovosti je pri cenah. Vrtovec dopušča podražitve, vendar na podlagi informacij s sestanka večjih skokov ne pričakuje.
»Plina v Sloveniji je dovolj, dovolj je zakupljenega in oskrba ni pod nikakršnim vprašajem,« je po sestanku povedal Vrtovec.
Po njegovih besedah dobavitelji nimajo zagotovljenih količin zgolj do konca leta, ampak za celotno ogrevalno sezono.
»Danes te bojazni po zagotovilih dobaviteljev ni in imajo tudi za celotno zimsko sezono zakupljenih dovolj količin plina. Se pravi, ne samo zdaj do novega leta, ampak do konca celotne sezone,« je dejal.
Minister je sedanje razmere primerjal z energetsko krizo v letih 2021 in 2022, ko je po njegovih besedah obstajalo tudi vprašanje, ali bo plina sploh dovolj. Tokrat je sporočilo dobaviteljev drugačno.
To je pomembno tudi zaradi razmer na evropskem trgu. Veleprodajni plin je letos občutno dražji. Po podatkih Reutersa se je referenčna evropska cena v začetku oktobra gibala okoli 73 evrov za megavatno uro in je bila več kot dvakrat višja kot na začetku leta.
Podražitve so možne, vendar naj ne bi bile velike
Manj dokončen je odgovor na vprašanje, koliko bodo gospodinjstva za plin dejansko plačevala. Vrtovec je po sestanku povedal, da dobavitelji ne pričakujejo drastičnih podražitev.
»Njihova zagotovila so, da se cene za gospodinjske odjemalce ne bodo drastično povišale, tudi v luči geopolitične situacije ne,« je dejal.
Razlog naj bi bili predvsem nakupi, ki so jih dobavitelji opravili vnaprej. Vrtovec je zato ocenil, da je določeno zvišanje cen možno, ne pa tudi takšno, ki bi bistveno spremenilo položnice.
»Lahko pričakujemo določeno povišanje, ampak to ne bo bistveno odstopalo od tega, kar je na položnicah danes. Govorimo lahko o parih evrih na položnico, če sem jaz to prav razumel,« je povedal in opozoril, da so cene med dobavitelji različne.
Pri tem ne gre za zavezo, da cen ne bo zvišal noben dobavitelj. Prve podražitve so namreč že napovedane.
Plinarna Maribor in njena lastnica Istrabenz Plini bosta s 1. novembrom ceno zemeljskega plina za gospodinjstva zvišali z 0,0535 na 0,059 evra za kilovatno uro brez DDV. To pomeni približno 10,3-odstotno podražitev samega energenta oziroma zvišanje za 5,5 evra na megavatno uro.
Vrtovec se je odzval tudi na omenjanje desetodstotne podražitve. Dejal je, da lahko odstotki brez konkretnih zneskov ustvarijo napačen vtis.
»Odstotki mnogokrat prestrašijo ljudi. Vi vprašajte za podatke, kakšna je danes cena plina v Mariboru na megavatno uro in kakšna je zdaj, ko so rekli približno deset odstotkov,« je dejal.
Pri napovedani spremembi Plinarne Maribor se cena samega plina zvišuje za 5,5 evra na megavatno uro. Ker končni račun poleg energenta vsebuje še omrežnino, dajatve in davke, desetodstotno zvišanje cene energenta samo po sebi ne pomeni desetodstotno višje celotne položnice.
Dobavitelji: Zakupljene količine blažijo vpliv trga
Podobno kot minister sta po sestanku govorila tudi predstavnika dveh velikih dobaviteljev.
Direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej je povedal, da za prihajajočo zimo pri oskrbi ne vidi težav.
»Za letošnjo zimo jaz mislim, da plin je. Cene oziroma ceniki so več ali manj določeni, posebnih odstopanj do novega leta sploh ne pričakujem. Po novem letu mogoče kakšna malenkost,« je dejal.
Na vprašanje, ali je minister od podjetij zahteval kakšne zaveze oziroma ali je bila na mizi omejitev cen, je odgovoril, da ne.
»Ne, ne. Samo informirali smo se, kakšno je stanje pri nas v firmah in na trgu ter kakšna so pričakovanja. Odjemalcev pred zimo, kar se plina tiče, po mojem ne rabi skrbeti,« je povedal Lozej.
Predsednik uprave Petrola Sašo Berger je prav tako dejal, da je oskrba po trenutnih informacijah zanesljiva.
»Z današnje perspektive je oskrba s plinom zanesljiva, tako da se ljudem ni treba bati. Kar se tiče samih cen, tudi glede na zakupe, ki so že narejeni, ne pričakujem nekih drastičnih dvigov cene,« je povedal.
Na vprašanje, kako lahko to pričakujejo ob precej višjih veleprodajnih cenah, je Berger odgovoril, da je bistveno prav to, da podjetja vsega plina ne kupujejo sproti po trenutni tržni ceni.
»Nekaj zakupa in oskrbe je že narejene in to je ključen dejavnik tega,« je dejal. Na vprašanje o večji podražitvi pa dodal: »Drastična podražitev, jaz verjamem, da se ne bo zgodila.«
Kaj bo z uredbo, ki omejuje dvige cen?
V naslednjih dneh bo odprto tudi vprašanje državnega poseganja v cene.
Od 10. aprila velja uredba, po kateri morajo dobavitelji za zvišanje cen električne energije in zemeljskega plina za določene skupine odjemalcev predhodno pridobiti soglasje vlade. Med njimi so gospodinjstva, mali poslovni odjemalci, vrtci, šole in zdravstveni domovi. Uredba je bila sprejeta za šest mesecev, kar pomeni, da njena veljavnost poteče 10. oktobra.
Vrtovec je napovedal, da se bodo z dobavitelji okoli tega datuma ponovno sestali. O morebitnem podaljšanju uredbe se danes ni izrekel.
»To je v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo in nočem komentirati tega. Jaz lahko po vsebini komentiram stvari,« je odgovoril na vprašanje, ali bi lahko vlada uredbo v primeru zaostritve razmer podaljšala.
Sam ima do obstoječega ukrepa sicer pomisleke.
»Moj pogled na to uredbo je takšen, da je tukaj prešibka pravna podlaga, na kar opozarjajo tudi nekateri strokovnjaki. Druga stvar pa je, ali je to sploh potrebno glede na to, da je oskrbe s plinom dovolj,« je dejal.
Vlada je uredbo aprila sprejela prav zaradi nestabilnih razmer na energetskih trgih in nevarnosti nenadnih podražitev. Hkrati je takrat dobavitelje pozvala k pravočasnemu sklepanju pogodb in zagotovitvi zadostnih količin za prihajajočo zimo.
»Največji ukrep je razvojni zakon"
Minister je del odgovora namenil tudi Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki med drugim predvideva začasno znižanje DDV na električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo z 22 na 9,5 odstotka.
Vrtovec ga je označil za najmočnejši ukrep, ki ga ima država na voljo za znižanje računov za energijo.
»Največji ukrep, ki ga vlada ima in je ta trenutek v rokah državljank in državljanov, pa je razvojni zakon, ki ima določilo, da se DDV na vse energente, torej tudi na plin, z 22 odstotkov zniža na 9,5 odstotka,« je dejal.
Ob tem je napovedano približno desetodstotno zvišanje cene plina v Mariboru primerjal s predlaganim znižanjem DDV in dejal, da bo tisto, kar je šlo »z desetimi odstotki gor«, ob znižanju DDV šlo »z dvanajstimi odstotki dol«.
Znižanje stopnje DDV z 22 na 9,5 odstotka pomeni znižanje za 12,5 odstotne točke, ne pa 12,5-odstotnega znižanja končne cene. Če se davčna osnova ne spremeni, se končni znesek zaradi nižjega DDV zmanjša za približno 10,2 odstotka. Pri osnovi 100 evrov bi denimo cena z 22-odstotnim DDV znašala 122 evrov, z 9,5-odstotnim pa 109,50 evra. Razlika je 12,50 evra, kar glede na prvotni znesek predstavlja približno 10,2 odstotka. Splošna in nižja stopnja DDV v Sloveniji znašata 22 oziroma 9,5 odstotka.
Tudi primerjava z napovedano 10,3-odstotno podražitvijo plina zato ni neposredna. Če bi se denimo davčna osnova najprej zvišala za 10,3 odstotka, nato pa bi se DDV znižal z 22 na 9,5 odstotka, bi bil končni znesek ob upoštevanju zgolj teh dveh sprememb približno odstotek nižji kot pred obema spremembama. Dejanski učinek na položnico pa je odvisen tudi od tega, na katere postavke se sprememba nanaša, njihove višine in porabe posameznega gospodinjstva.
Zakon sicer trenutno še ne velja. Ustavno sodišče je julija razveljavilo sklep državnega zbora, s katerim je bil referendum o zakonu razglašen za nedopusten, zato se je referendumski postopek nadaljeval.
Sindikati so do 23. septembra zbrali 40.960 overjenih podpisov, torej več od zahtevanih 40.000, podpise pa zbirajo do 5. oktobra. Šele nato sledi formalna zahteva in razpis referenduma, ki ga je Vrtovec omenjal.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
