Twitter

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po podatkih armenskega obrambnega ministrstva so azerbajdžanske sile na mejno območje 16-krat izstrelili rakete, med njimi tudi velikega kalibra, a se je intenzivnost obstreljevanja umirila.

Na mejnem območju so po poročanju oblasti sicer našli še dve trupli, kar je skupno število žrtev spopadov zvišalo na najmanj 92.

Azerbajdžan pa je Armenijo obtožil, da je prekinitev kršila 120-krat.

Gorski Karabah

Separatistične oblasti Gorskega Karabaha so Azerbajdžan prav tako obtožile, da so bombardirale njihove položaje na spornem območju.

V spopadih v letih od 1991 do 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je zapustilo območje. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve. Vsake toliko med obema stranema izbruhnejo novi spopadi.

Spor med Azerbajdžanom in Armenijo v Gorskem Karabahu se je po hudih spopadih, ki so se začeli minuli konec tedna, po petkovih ocenah azerbajdžanskega predsednika IlhamaAlijeva umiril. Alijev se je med obiskom Rusiji zahvalil za prizadevanja k umiritvi razmer.

Dogovor o prekinitvi štiri dni trajajočih spopadov so dosegli v torek. Ruski predsednik Vladimir Putin je po tem govoril s predsednikoma obeh držav ter ju pozval k spoštovanju dogovora. Kljub prekinitvi ognja je sicer prišlo do nekaterih spopadov.

Spor glede Gorskega Karabaha sega še v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Gre za območje, na katerem živijo predvsem armenski kristjani, a leži globoko na območju Azerbajdžana, katerega prebivalstvo je večinoma muslimansko. Armenci trdijo, da skušajo zgolj zaščititi tamkajšnje Armence pred napadom Azerbajdžana, slednji pa trdi, da je Armenija okupirala azerbajdžansko ozemlje.