Inflacija predlogov za nove mestne občine: v eni le kandidat za župana
Število prebivalcev v slovenskih mestih ne narašča. Kljub temu so se v zadnjih tednih razbohotili predlogi za pridobitev statusa mestne občine.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Najnovejši je predlog za podelitev statusa mestne občine Radovljici. V parlamentarni postopek ga je danes vložil vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic. Ob tem, ko bo državni zbor odločal o statusu občine Škofja Loka, namreč predlaga, da odloči o priznanju statusa mestne občine še Radovljici, ki je v preteklosti že kandidirala za to priznanje. Predlog za Radovljico, o katerem so glasovali v paketu za več občin hkrati, je bil zavrnjen leta 2009, je spomnil Sajovic.
Argumenti v prid Radovljice
V utemeljitvi predloga je spomnil na zgodovinsko vlogo Radovljice, ki se kot trg prvič omenja leta 1333, pred letom 1994 pa je obsegala tudi današnje občine Bled, Bohinj in Gorje. Radovljica je z nekaj več kot 19.000 prebivalci ena večjih v Sloveniji, največji naselji v njej - Radovljica in Lesce - pa sestavljata urbano celoto, ki šteje okoli 9000 prebivalcev. Občina se uvršča med najbolj obiskane turistične občine pri nas, znana je po bogati kulturni in materialni dediščini, mesto Radovljica pa deluje kot pomembno upravno središče za severozahodni del Gorenjske, je med drugim navedel Sajovic.
Zakon o lokalni samoupravi sicer določa, da se lahko občini dodeli status mestne občine, če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja.
Pet jih ne izpolnjuje predloga o številu prebivalcev
A kot je v obrazložitvi zakonskega predloga spomnil Sajovic, je DZ ta status v preteklosti podelil tudi občinam, ki teh kriterijev ne izpolnjujejo. Od 12 obstoječih mestnih občin jih tako pogojev ne izpolnjuje pet, in sicer Murska Sobota, Nova Gorica, Ptuj, Slovenj Gradec ter Krško.
V DZ je bilo v zadnjih letih zavrnjenih več predlogov za podelitev statusa mestne občine. Kot zadnja je ta status leta 2021 prejela krška občina.
Vse več si jih želi statusa mestne občine
Novelo zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij so že oktobra v proceduro vložile koalicijske stranke SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati ter Resnica. Želijo, da se status mestne občine prizna občinama Slovenska Bistrica in Škofja Loka. Menijo, da bi se s tem ustrezneje priznala njuna že uveljavljena vloga pomembnih gospodarskih, upravnih, kulturnih in izobraževalnih središč širšega območja.
Sledil je predlog poslanke Svobode Nataše Avšič Bogovič za podelitev statusa mestne občine Brežicam. Po navedbah predlagateljice gre za eno pomembnejših upravnih, gospodarskih, kulturnih, izobraževalnih in storitvenih središč Posavske statistične regije. Pomembno težo jim daje tudi koncentracija pomembnih regionalnih ustanov.
Ta mesec sta zakonska predloga za podelitev statusa mestne občine vložili še poslanki Svobode Alenka Bratušek in Metka Pešl Šater, prva za Jesenice, druga za Ravne na Koroškem. Tudi Bratušek v svojem predlogu izpostavlja, da so Jesenice eno večjih urbanih središč v Sloveniji ter so geografsko, gospodarsko in kulturno središče Zgornje Gorenjske. Pešl Šater pa kot argument navaja, da so Ravne na Koroškem že danes gospodarsko, izobraževalno, športno, kulturno, institucionalno in upravno središče Mežiške doline in zgodovinske Koroške nasploh.
Kot zanimivost dodajmo, da so na Ravnah na Koroškem na lokalnih volitvah premogli le enega kandidata za župana - starega in novega župana Tomaža Rožena. Nič drugače ni bilo v Slovenj Gradcu, ki že ima status mestne občine.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.