Hrvati bi kolone reševali s slovensko cesto: "Potrebujemo jo bolj kot oni"
Hrvaški prometni strokovnjak meni, da Hrvaška avtocesto Postojna–Jelšane potrebuje bolj kot Slovenija in Zagrebu predlaga pritisk na Evropsko komisijo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko se je v začetku avgusta na hrvaški avtocesti A1 proti morju znova nabrala več kot 20 kilometrov dolga kolona, je Index.hr preverjal, kako bi lahko Hrvaška razbremenila eno svojih najpomembnejših prometnic.
Izredni profesor zagrebške Fakultete za prometne znanosti Marko Ševrović je ob tem za Index.hr opozoril, da rešitev ni samo širjenje obstoječih avtocest.
Kot eno od pomembnih alternativ je izpostavil povezavo, ki je sploh ne bi gradila Hrvaška, ampak Slovenija.
»Nam je potrebna bolj kot njim«
Gre za načrtovano avtocesto od Postojne prek Pivke in Ilirske Bistrice do Jelšan, kjer bi se navezala na hrvaško avtocesto proti Reki.
Ševrović je za hrvaški portal ocenil, da bi povezava odprla pomembno smer iz zahodne Evrope proti hrvaškemu Jadranu in del prometa preusmerila proti Reki in Kvarnerju.
Ob počasnem napredovanju projekta v Sloveniji je dejal, da je ta avtocesta »nam potrebnejša kot njim«.
Hrvaški vladi je celo predlagal, naj pri Evropski komisiji poskuša doseči višjo prioriteto projekta.
Da Hrvaška povezavo spremlja že dlje časa, kaže tudi marčevsko poročanje Jutarnjega lista.
Časnik je ob objavi slovenskih načrtov zapisal, da bi nova cesta Reki in Kvarnerju zagotovila neposredno avtocestno povezavo proti Sloveniji in naprej proti srednji ter zahodni Evropi
Slovenija se je po 20 letih vendarle premaknila
Projekt ima dolgo zgodovino. Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za naravne vire in prostor sta januarja letos sporočila, da je država po približno 20 letih naredila pomemben korak in pripravila predlog študije variant za avtocesto Postojna–Jelšane.
Marca je sledila javna razgrnitev študije in okoljskega poročila. Načrtovana povezava meri približno 37 kilometrov in bi se pri Jelšanah priključila na hrvaško cestno omrežje proti Reki.
Po podatkih, predstavljenih na javni obravnavi in objavljenih na spletni strani Občine Pivka, bi nova cesta vožnjo na tej relaciji s sedanjih približno 45 minut skrajšala na okoli 23 minut.
Ocenjena vrednost izbrane variante znaša približno 1,1 milijarde evrov brez DDV in stroškov financiranja.
Za Slovenijo bi bil pomemben predvsem umik tranzitnega prometa iz naselij ob sedanji cesti, za Hrvaško pa nova hitra povezava Reke in Kvarnerja proti severu.
Gradnja pa še ni blizu
Kljub letošnjemu premiku projekt še ni tik pred izvedbo. Na javni obravnavi v Ilirski Bistrici so predstavniki države predstavili okvir, po katerem bi lahko vlada državni prostorski načrt sprejela šele okoli leta 2029. Nato bi sledili projektiranje, odkupi zemljišč in pridobivanje dovoljenj.
Dnevnik je marca ob predstavitvi časovnice poročal, da bi se lahko gradnja po trenutnih načrtih začela najpozneje okoli leta 2035.
Poleg dolgotrajnih postopkov obstajajo tudi lokalna nasprotovanja. Kot je junija poročala STA, je postojnski občinski svet zavrnil vse predlagane različice trase in zahteval dodatne preveritve.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
