Delodajalci bi vzeli božičnico za nazaj, razmišljajo o tožbi
Božičnica ni pod vprašajem, je glavno sporočilo odločitve ustavnega sodišča. Toda Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) vidi v vsebini tudi možnost odškodninske tožbe podjetij zoper državo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločitvi presodilo, da je bilo lansko izplačilo božičnice zaposlenim, ki niso javni uslužbenci, zaradi neutemeljenega retroaktivnega učinka neskladno z ustavo. Vendar pa ukrepa ni razveljavilo. Prav tako ni ugotovilo neskladnosti z ustavo same uvedbe božičnice oz. zimskega regresa.
Nekdanji premier Robert Golob je dejal, da je najpomembneje, da denar ostaja ljudem, vse ostalo so »pravne nianse«.
Tudi GZS pozdravlja odločitev ustavnega sodišča, v vsebini pa vidijo več kot »pravne nianse«. Oprijeli so se razlage, da zakonodajalec novih finančnih obveznosti delodajalcem ne more nalagati za nazaj brez izpolnjenih ustavnih pogojev.
Opozarjajo na pravno varnost in predvidljivost poslovnega okolja
Podjetja morajo imeti po njihovem prepričanju možnost, da svoje poslovanje, finančne obveznosti in stroške dela načrtujejo na podlagi veljavne zakonodaje. Naknadno nalaganje obveznosti za obdobje, ko te še niso bile zakonsko določene, pa posega v pravno varnost in predvidljivost poslovnega okolja, so zapisali v odzivu.
»Odločitev ustavnega sodišča je pomembno opozorilo zakonodajalcu, da mora tudi pri sprejemanju ukrepov, čigar namen je izboljšanje položaja zaposlenih, dosledno spoštovati ustavna načela pravne varnosti, predvidljivosti in prepovedi retroaktivnosti,« je komentiral glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.
Možnost odškodninske tožbe
V GZS so kar nekoliko razočarani, da ustavno sodišče ni razveljavilo zakonskih odločb o plačilu božičnice za nazaj. Žuli jih, da morajo delodajalci še vedno nositi finančne posledice obveznosti, ki so bile za obdobje od začetka leta 2025 do uveljavitve zakona določene za nazaj.
V GZS, kjer sicer podpirajo varstvo legitimnih pričakovanj delavcev, tako menijo, da bi bilo treba ustrezno upoštevati tudi položaj delodajalcev, ki so jim bile obveznosti naložene v nasprotju z ustavnimi jamstvi.
Glede na ugotovljeno kršitev ustavnega načela prepovedi retroaktivnosti pa po njihovi oceni vseeno obstaja možnost odškodninske tožbe podjetij zoper državo zaradi finančnih posledic, ki so jih utrpela zaradi ugotovljene protiustavne ureditve v zakonu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
