Sindikati: Dobički visoki, uskladitev minimalne plače pa le z inflacijo
Sindikati nasprotujejo vladnim načrtom za uskladitev minimalne plače brez socialnega dialoga in opozarjajo, da kljub višjim dobičkom podjetij narašča število revnih.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
"Večji predvidljivosti načeloma ne nasprotujemo, odločno pa nasprotujemo temu, da bi ta postala izgovor za omejevanje rasti najnižjih plač. Če gospodarstvo potrebuje predvidljivost poslovanja in ustvarjanja dobičkov, potem delavstvo še toliko bolj potrebuje predvidljivost dostojnega življenja," so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v Konfederaciji sindikatov 90 (KS) Slovenije.
Lani so slovenske gospodarske družbe ustvarile 7,3 milijarde evrov čistega dobička
Kot je poudaril predsednik KS 90 Damjan Volf, so slovenske gospodarske družbe lani ustvarile 7,3 milijarde evrov neto čistega dobička oziroma dobrih 13 odstotkov več kot leto prej, medtem ko se je število ljudi pod pragom tveganja revščine povečalo za 22.000, na približno 298.000.
"Kako je mogoče, da ob milijardnih dobičkih gospodarstva narašča tudi število revnih, politika pa se ponovno ukvarja predvsem z omejevanjem rasti najnižjih plač? Dobički namreč ne nastajajo sami od sebe, temveč jih s svojim delom soustvarjajo ljudje, ki morajo od tega dela tudi dostojno živeti," je izpostavil.
V KS 90 so ob tem spomnili, da je lani prišlo do novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov in da je bila prehranska košarica ocenjena na 172,69 evra mesečno, "kar je sramotno nizko".
"Še posebej problematično pa je, da je izračun minimalnih življenjskih stroškov iz leta 2025 kljub posodobljeni prehranski košarici še vedno temeljil na podatkih o potrošnih navadah gospodinjstev iz leta 2022, torej iz obdobja bistveno drugačnih življenjskih okoliščin. Kako lahko na podlagi štiri leta starih potrošnih navad danes verodostojno ugotavljamo, koliko bo človek potreboval za dostojno življenje v prihodnjem letu?" je vprašal Volf.
Takšna metodologija po prepričanju KS 90 ni primerna, zato vztrajajo pri vsakoletnem izračunavanju minimalnih življenjskih stroškov na podlagi aktualnih podatkov ter določanju minimalne plače pri zgornji zakonski meji, torej 140 odstotkih minimalnih življenjskih stroškov.
Minimalna plača mora po veljavni formuli znašati od 120 do 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov
Od pristojnega ministrstva zahtevajo tudi pojasnilo, kako namerava pred koncem leta dokončno določiti minimalno plačo, glede na to, da je treba po veljavni zakonodaji upoštevati decembrsko inflacijo ter pravočasno predstaviti vse izračune in morebitne zakonske spremembe na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS).
"Socialni dialog ne sme postati zgolj protokolarno potrjevanje odločitev, o katerih smo bili predhodno obveščeni iz medijev," je podčrtal Volf.
Minimalna plača ni miloščina, temveč najnižja meja plačila za pošteno opravljeno delo, je nadaljeval.
"Kajti družba, v kateri dobički rastejo, vse več ljudi pa živi pod pragom tveganja revščine, ne potrebuje omejevanja rasti plač, temveč pravičnejšo delitev ustvarjenega bogastva. Uspešnosti države ne smemo meriti zgolj v milijardah dobičkov, temveč predvsem v kakovosti življenja ljudi, ki jih ustvarjajo," je sklenil.
Minimalna plača mora po veljavni formuli znašati od 120 do 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, ki se jih izračuna najmanj na vsakih šest let, nazadnje so bili torej izračunani lani.
V Sloveniji se v skladu z aktualnim zakonom enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Pri določitvi uskladitve minister za delo ob rasti cen življenjskih potrebščin lahko upošteva tudi druge zakonske kriterije, kot so gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarska rast in gibanje zaposlenosti, obenem pa se usklajuje s socialnimi partnerji.
Minimalna plača za letos znaša 1481,88 evra bruto. Znesek je bil v uradnem listu objavljen konec januarja. Dvig - pri samski osebi brez otrok in posebnih olajšav je šlo za skok za 113 evrov na 1000 evrov neto - je močno razburil gospodarstvo, saj da je ob uvedbi obvezne božičnice zelo obremenil podjetja.
Nezadovoljni so bili tudi, ker so se tako velike spremembe uvajale, ko so že imeli pripravljene poslovne načrte za leto 2026.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
