Znanje imajo, a delodajalci pri mladih pogrešajo nekaj drugega
Kaj delodajalci pričakujejo od mladih, ki vstopajo na trg dela? Je poleg znanja pomembno še kaj, kar odloča o uspehu?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Znanje in strokovne kompetence so temelj uspešnega začetka poklicne poti, vendar za dobro opravljanje dela niso dovolj. Ravnateljica Izobraževalnega centra Piramida Maribor Tina Pokrivač in direktor Pekarne Pečjak Silvester Pečjak poudarjata, da so ob strokovni usposobljenosti pomembni tudi odnos do dela, občutek odgovornosti in pripravljenost na pridobivanje novih izkušenj.
Prehod iz šolskih klopi v prvo zaposlitev za mlade pomeni pomemben korak, ki prinaša nove izzive in pričakovanja. Delovno okolje namreč zahteva več kot le teoretično znanje – od sodelovanja s sodelavci in nadrejenimi do samostojnega reševanja težav ter prilagajanja nepredvidljivim okoliščinam. Prav v teh situacijah se pokaže, kako dobro so mladi pripravljeni na zahteve poklicnega življenja.
O pričakovanjih delodajalcev in izzivih, s katerimi se mladi srečujejo ob vstopu na trg dela, sta za Svet24 spregovorila Tina Pokrivač in Silvester Pečjak. Čeprav prihajata iz različnih delovnih okolij, se strinjata, da se poklicna zrelost gradi postopoma. Pri tem Pokrivač izpostavlja pomen discipline, potrpežljivosti in vztrajnosti, Pečjak pa odgovornosti, samoiniciativnosti ter razumevanja, da sta za kakovostno opravljeno delo potrebna čas in trud.
Znanje imajo, zatakne pa se lahko pri samostojnosti
Delodajalci pri mladih ne iščejo zgolj dobrih ocen in strokovnega znanja. Pomembno je tudi, kako ga znajo uporabiti v praksi, kako se vključijo v kolektiv in ali so pripravljeni prevzeti odgovornost za svoje delo.
»Najpogosteje pa si želijo še več samostojnosti, samozavestne komunikacije, odgovornosti in vztrajnosti,« je o povratnih informacijah delodajalcev glede dijakov povedala Tina Pokrivač. Ob tem je poudarila, da gre za kompetence, ki se razvijajo postopoma, z izkušnjami, zaupanjem in priložnostmi, da mladi prevzamejo odgovornost za svoje delo.
Podobno razmišlja Silvester Pečjak, ki pravi, da pri mladih kandidatih najprej iščejo človeka z dobrim odnosom do dela in kolektiva. »Znanje in izkušnje so seveda pomembni, vendar jih je mogoče tudi pridobiti. Veliko težje je naučiti človeka odgovornosti, zavzetosti in občutka, da je pomembno, da je delo narejeno dobro,« je pojasnil.
V Pekarni Pečjak je kakovost eden od temeljev poslovanja, zato so pri zaposlenih pomembni natančnost, zavzetost in iskrena skrb za končni izdelek. Po Pečjakovih besedah v proizvodnji izdelkov ne ustvarja samo roka, ampak tudi srce. Prav zato si želijo sodelavcev, ki so se pripravljeni učiti in jim je mar za to, kar delajo.
Potrpežljivost in vztrajnost, ki se ju ni mogoče naučiti čez noč
Čeprav se mladi pogosto srečujejo s pričakovanji, da morajo čim prej uspeti, se poklicne spretnosti in zanesljivost gradijo postopoma. To je še posebej očitno v dejavnostih, kjer so za kakovosten rezultat potrebni praksa, natančnost in poznavanje številnih podrobnosti.
Pokrivač pri današnjih generacijah občuduje njihovo samozavest in pripravljenost, da jasno izrazijo svoje želje, potrebe in pričakovanja. Mladi se po njenem mnenju bolj zavedajo svojih vrednot in pravic ter ne pristajajo zlahka na nekaj, v čemer ne vidijo smisla. A ob tem opozarja tudi na drugo plat.
»Včasih pa jim primanjkuje discipline, potrpežljivosti in vztrajnosti – sposobnosti nadaljevati tudi takrat, ko postane težko in rezultati niso vidni takoj. Prav vztrajnost je pogosto tista, ki dobro zamisel spremeni v resničen uspeh,« poudarja ravnateljica.
Na podobno težavo opozarja Pečjak. Opaža, da so mladi v današnjem času pogosto nekoliko nestrpni, čeprav je za obvladovanje delovnih procesov potrebno veliko ponavljanja in izkušenj. »Morda bi mladim priporočil nekoliko več potrpežljivosti in razumevanja, da se kakovostno delo gradi skozi čas,« pravi.
Ob tem opozarja tudi na pomanjkanje samoiniciativnosti. Posebej ceni sodelavce, ki sami opazijo, kaj je treba narediti, predlagajo izboljšave in ne čakajo vedno na navodila. Takšna pripravljenost je po njegovem mnenju pomembna dodana vrednost zaposlenega, ne glede na njegovo starost ali delovne izkušnje.
Priložnost morajo dobiti tudi mladi brez izkušenj
Ob pričakovanjih do mladih pa sogovornika poudarjata tudi odgovornost delodajalcev in izobraževalnega sistema. Od nekoga, ki šele vstopa na trg dela, ni mogoče pričakovati enakih izkušenj kot od dolgoletnega zaposlenega. Pomembno je, da dobi priložnost za učenje in razvoj.
»Od mladega človeka ne moremo pričakovati, da bo imel specifične izkušnje, če mu nihče ne da priložnosti, da jih pridobi,« pravi Pečjak. Kot poudarja, so v Pekarni Pečjak pripravljeni zaposliti tudi mladega človeka brez izkušenj, če pokaže motivacijo, pripravljenost na učenje in ustrezen odnos do dela. Pomembno se mu zdi, da podjetja mladim ne obljubljajo le priložnosti, ampak jim jo dejansko ponudijo ter jim pomagajo pri razvoju.
Tudi Pokrivač poudarja pomen neposrednega stika z delovnim okoljem. Na Izobraževalnem centru Piramida Maribor se dijaki v okviru praktičnega usposabljanja pri delodajalcih srečujejo z delovnimi procesi, pričakovanji podjetij, poklicno komunikacijo in odgovornostjo, ki jo prinaša zaposlitev.
Kljub temu šola ne more mladih pripraviti na prav vsako situacijo, saj se razmere na trgu dela in pričakovanja delodajalcev razlikujejo. Zagotovi lahko strokovne temelje, varno okolje za pridobivanje izkušenj in čim več povezovanja z gospodarstvom, pomembni pa ostajata tudi posameznikova samoiniciativnost in pripravljenost na nadaljnje učenje.
Ocene niso vse, pomembno je, kakšen sodelavec si
Kako pomembne so pri zaposlovanju ocene in formalna izobrazba? Sogovornika se strinjata, da imajo svoje mesto, vendar ne povedo celotne zgodbe o posamezniku.
»Formalna izobrazba je zaželena, pri nekaterih delovnih mestih je tudi nujna. Ocene pa same po sebi ne povedo, kakšen bo nekdo kot sodelavec,« pojasnjuje Pečjak. V praksi se namreč hitro pokaže, ali je človek natančen, vztrajen in odgovoren, ali zna sodelovati z drugimi ter ali mu je pomembno, da je delo opravljeno dobro.
Tudi Pokrivač poudarja, da so ocene lahko pokazatelj znanja, prizadevnosti in delovnih navad, vendar je za dolgoročni uspeh pomembnejša pripravljenost na učenje. Poklici in delovne naloge se spreminjajo, zato bodo morali mladi znati samostojno iskati rešitve, kritično presojati informacije in se prilagajati novim okoliščinam.
»Znanje, ki ga pridobimo danes, je temelj, radovednost pa je tista, ki nam omogoča, da ga nenehno nadgrajujemo,« pravi Pokrivač.
Pečjak ob tem opozarja, da se lahko način dela z leti spreminja, temeljne vrednote pa ostajajo pomembne. V Pekarni Pečjak mednje uvrščajo kakovost, odgovornost, spoštovanje ljudi in skrb za ustvarjeno.
Odnos mora biti obojestranski
Pričakovanja do mladih zaposlenih ne pomenijo, da se morajo podjetja zgolj prilagoditi svojim zahtevam. Pečjak meni, da je prilagajanje v delovnem odnosu obojestransko. Podjetja morajo razumeti, da mladi razmišljajo drugače in imajo drugačna pričakovanja, mladi pa se morajo zavedati, da vsako delo prinaša odgovornost in določene standarde.
Pomembno je tudi, da zaposleni čutijo, da njihovo delo nekaj pomeni. »Rekel bi, da si želijo spoštovanja, korektnega odnosa in občutka, da njihovo delo nekaj pomeni. Želijo biti slišani in vključeni,« pravi direktor Pekarne Pečjak.
Po njegovem mnenju se dober odnos ne gradi zgolj z obljubami, temveč z vsakodnevnimi dejanji. To velja tudi za ohranjanje zaposlenih. Poleg plače in urejenih pogojev so pomembni še odnosi, občutek pripadnosti, zaupanje in možnost, da je dobro delo prepoznano.
Kot družinsko podjetje si v Pekarni Pečjak prizadevajo, da se zaposleni počutijo kot sodelavci, ne kot številke. Dolgoročno sodelovanje je po Pečjakovih besedah mogoče graditi le, če se vrednote, o katerih podjetje govori, dejansko odražajo v vsakdanjem delu.
Mojstri prihodnosti potrebujejo znanje in pogum
Oba sogovornika sta spregovorila tudi o pomenu povezovanja šol in podjetij. Takšne priložnosti mladim omogočajo, da svoje znanje preizkusijo v resničnih izzivih, delodajalci pa lahko spoznajo njihov način razmišljanja, ustvarjalnost in odnos do nalog.
Pokrivač kot eno od prednosti kampanje Mojstri prihodnosti izpostavlja možnost, da dijaki svoje zamisli in izdelke predstavijo izkušenim strokovnjakom ter od njih dobijo konkretne povratne informacije. Takšne izkušnje po njenem mnenju krepijo samozavest mladih in jim pomagajo razumeti, kako se šolsko znanje uporablja v praksi.
Pečjak dodaja, da je pri tovrstnih izzivih pogosto pomembnejši sam proces kot končni rezultat. Zanimivo je opazovati, kako se dijaki lotijo naloge, ali znajo poslušati in postavljati vprašanja ter kako se odzovejo, ko naletijo na težavo. »En izziv seveda ne more pokazati celotne osebnosti, lahko pa pokaže marsikaj – način razmišljanja, vztrajnost, samostojnost, ustvarjalnost in odnos do naloge,« pojasnjuje.
Oba sogovornika se zavedata tudi sprememb, ki jih prinaša umetna inteligenca. Pokrivač meni, da ta ne more v celoti nadomestiti človeške ustvarjalnosti, strokovne presoje, empatije in občutka za drugega človeka. Pečjak pa poudarja, da bodo tudi v živilstvu in proizvodnji še naprej potrebni ljudje, ki znajo prepoznati težave, presojati v nepredvidljivih okoliščinah in prevzeti odgovornost za odločitve.
Prav zato bodo po njunem mnenju v prihodnosti pomembni tako strokovno znanje kot ustvarjalnost, prilagodljivost in pripravljenost na učenje.
Uspeh zahteva tudi vztrajnost
Kaj bi torej svetovala mladim, ki se odpravljajo na svojo poklicno pot? Pokrivač jih spodbuja, naj poiščejo delo, ki jim daje občutek smisla, in naj se ne ustrašijo priložnosti, ki jih nekoliko prestrašijo.
»Predvsem pa verjemi, da so sanje dosegljive – vendar poleg poguma zahtevajo tudi znanje, delo in vztrajnost,« je njen nasvet mladim.
Pečjak pa jim svetuje, naj se ne ustrašijo težav in novosti. »To so le izzivi, ki nas naredijo boljše, če jih sprejmemo,« pravi.
Sporočilo obeh sogovornikov je jasno: mladi ne potrebujejo le strokovnega znanja in dobre izobrazbe, temveč tudi priložnost, da se izkažejo, ter pripravljenost, da se učijo iz izkušenj. Delodajalci od njih pričakujejo odgovornost, potrpežljivost, samostojnost in vztrajnost, sami pa morajo ustvarjati okolje, v katerem se te lastnosti lahko razvijajo. Dober zaposleni namreč ne postaneš čez noč. Znanje je začetek, odnos do dela pa pogosto odloča o tem, kako daleč boš z njim prišel.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
