V slovenski igralnici izgubil 1,2 milijona evrov, zdaj dogovor o vračilu
Avstrijec je po lastnih navedbah v igralnici Korona izgubil več kot 1,2 milijona evrov. Po tožbi proti Hitu je dosegel pogojno poravnavo za 75.000 evrov.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nekoč premožen moški z avstrijske Koroške je dolga leta redno obiskoval igralnico Korona v Kranjski Gori. Njegovi obiski so se pogosto začeli okoli polnoči in trajali do šeste ure zjutraj. Več ur je presedel pred igralnimi avtomati, v upanju, da bo z naslednjo igro povrnil izgubljeni denar.
»V posamezni uri sem izgubil tudi 1150 evrov,« je po poročanju avstrijskega časnika Kleine Zeitung povedal pred deželnim sodiščem v Celovcu.
Takšnih ur je bilo veliko. Po lastnih navedbah je v slovenski igralnici izgubil več kot 1,2 milijona evrov. Da bi lahko nadaljeval igranje, je postopoma prodajal svoje premoženje, ko mu je zmanjkalo denarja, pa si ga je začel izposojati pri znancih. Danes je praktično brez premoženja.
Njegova zgodba je zdaj dobila nepričakovan sodni epilog. Po večletnem sporu s slovensko igralniško družbo Hit, ki upravlja kranjskogorsko igralnico, sta se strani dogovorili za pogojno poravnavo v višini 75.000 evrov.
V Avstriji so mu prepovedali igranje, v Slovenijo je prihajal tudi petkrat na mesec
Moški, ki ga avstrijski mediji opisujejo kot akademsko izobraženega, je imel težave z zasvojenostjo z igrami na srečo že več let. Zaradi tega so mu prepovedali igranje v avstrijskih igralnicah, vendar ga prepoved ni ustavila. Začel je obiskovati igralnico na drugi strani meje.
V nekaterih mesecih se je v Kranjsko Goro odpravil štirikrat ali petkrat. Pogostost njegovih obiskov potrjujejo tudi sodni dokumenti avstrijskega vrhovnega sodišča.
Med letoma 2011 in 2017 je igralnico obiskoval približno tridesetkrat letno, leta 2018 so zabeležili 31 obiskov, leto pozneje 28, od začetka leta 2020 do 20. septembra pa še 33.
Samo v obdobju od začetka leta 2018 do septembra 2020 je tako igralnico obiskal 92-krat. Igral je izključno na igralnih avtomatih.
Šele 21. septembra 2020 je pri upravljavcu uredil triletno samoprepoved igranja. Takrat je za seboj že imel večletno obdobje finančnih izgub.
Tožil slovensko igralnico, ker naj zaradi zasvojenosti ne bi mogel nadzorovati svojih odločitev
Moški se z izgubljenim denarjem ni sprijaznil. Proti novogoriški družbi Hit je vložil tožbo, v kateri je zahteval povračilo dela izgub, nastalih med julijem 2018 in septembrom 2020.
Njegov osrednji argument je bil, da zaradi zasvojenosti ni bil poslovno sposoben sklepati igralnih poslov.
Pri tem je pomembna razlika, ki jo je obravnavalo tudi sodišče. Moški je sicer razumel, da z igranjem tvega in izgublja denar, vendar zaradi zasvojenosti ni bil sposoben ravnati v skladu s tem razumevanjem.
To pomeni, da se je zavedal posledic svojih odločitev, a po sodnih ugotovitvah ni zmogel ustrezno nadzorovati svojega ravnanja.
Družba Hit je njegovemu zahtevku nasprotovala. Spor se je zato preselil na avstrijska sodišča, kjer je moški sprva dvakrat izgubil.
Deželno sodišče v Celovcu je oktobra 2025 njegov zahtevek zavrnilo. Januarja letos je odločitev potrdilo še višje deželno sodišče v Gradcu.
Toda junija je sledil preobrat.
Avstrijsko vrhovno sodišče je razveljavilo odločitvi nižjih sodišč in primer vrnilo v ponovno obravnavo. Ugotovilo je namreč, da pravna vprašanja glede igralčeve poslovne sposobnosti in uporabe slovenskega prava niso bila dovolj razjasnjena.
Vrhovno sodišče ni odločilo, da mu mora igralnica denar vrniti. Odprlo pa je možnost, da se njegov zahtevek ponovno vsebinsko presodi.
Zahteval skoraj četrt milijona evrov, Hit ponujal 33.000
Na ponovni obravnavi pred deželnim sodiščem v Celovcu je moški zahteval 167.000 evrov odškodnine, skupaj z obrestmi in sodnimi stroški pa skoraj 250.000 evrov.
Hitov odvetnik Rudolf Vouk je na drugi strani ponujal največ 33.000 evrov. Pojasnil je, da je po evidencah podjetja to najvišji znesek, ki bi ga lahko igralec izgubil.
Zastopnik slovenske družbe je predlagal tudi vključitev slovenskega psihiatričnega izvedenca, ki bi ocenil igralčevo poslovno sposobnost v spornem obdobju. Njegov odvetnik Günther Clementschitsch je predlogu nasprotoval.
Sodnica Sophie-Marléne Becker je med obravnavo opozorila na pomen odločitve avstrijskega vrhovnega sodišča in nakazala, da dodatnega slovenskega izvedenca ne namerava vključiti.
Po več razpravah in posvetovanjih sta se strani vendarle dogovorili za poravnavo v višini 75.000 evrov.
»Utrujen sem, nimam več moči. Končajmo to,« je po poročanju Kleine Zeitung ob sprejetju dogovora dejal moški.
Toda poravnava še ni dokončna. Potrditi jo mora uprava družbe Hit, zato za zdaj ni mogoče trditi, da je igralec denar že prejel ali da je sodišče slovenski družbi naložilo njegovo izplačilo.
Kdo je odgovoren, ko igralec zaradi zasvojenosti ne more več nadzorovati svojega ravnanja?
Primer odpira širše pravno vprašanje, kje je meja med odgovornostjo posameznika in odgovornostjo prireditelja iger na srečo.
Po ugotovitvah avstrijskega vrhovnega sodišča je bil moški v spornem obdobju zaradi zasvojenosti nezmožen ravnati v skladu z razumevanjem posledic igranja. Po avstrijskem pravu bi to lahko pomenilo poslovno nesposobnost pri sklepanju konkretnih igralnih poslov.
Toda ker je igral v Sloveniji, je bilo treba presoditi tudi uporabo slovenskega prava. Prav nezadostna razjasnitev tega vprašanja je bila razlog za razveljavitev predhodnih sodb.
V Sloveniji sicer obstaja sistem samoprepovedi igranja. Kot pojasnjuje Finančna uprava RS, lahko igralec zahteva prepoved udeležbe pri igrah na srečo za obdobje od šestih mesecev do treh let. Ukrep velja v slovenskih igralnicah in igralnih salonih, pod določenimi pogoji pa tudi v drugih državah.
Vendar prepoved, izrečena v eni državi, ne pomeni nujno, da posameznik ne more igrati v drugi. To kaže tudi primer koroškega igralca, ki je po prepovedi igranja v Avstriji redno obiskoval slovensko igralnico.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.