Ogromne komponente Jek 2 od Kopra do Krškega, na poti 112 kritičnih odsekov
V Gen energiji so na četrtkovi novinarski konferenci pojasnili, v kateri fazi je projekt gradnje nove jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2), in predvsem podrobneje predstavili dve s projektom povezani študiji.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Direktor Gen energije Andrej Vizjak je dejal, da je projekt izgradnje Jek 2 v postopku priprave državnega prostorskega načrta. Tako danes kot v prihodnje bodo javnost podrobno seznanjali o poteku tega pomembnega projekta. Izdelati je namreč treba celo kopico strokovnih podlag.
Da okoli Jek 2 poteka veliko aktivnosti, je poudaril tehnični direktor Gen energije Bruno Glaser. Izpostavil je predvsem verjetnostno analizo potresne nevarnosti, ki bo predvidoma zaključena v prvem četrtletju 2027, dodatne raziskave terena, priprave na razpis z izbiro tehnologije in dobavitelja ter pripravo državnega prostorskega načrta, ki terja skupno kar 42 pravnih podlag oziroma študij. Med slednjimi so najpomembnejše študije poplavne varnosti, potresne nevarnosti in priključitve na elektroenergetski sistem.
Po kateri poti bodo v Krško prepeljali ogromne komponente?
Ena od pomembnejših je tudi transportna študija prevoza ključnih komponent. Novo preliminarno transportno študijo, ki so jo na podlagi novih dognanj glede »kritičnih komponent in rešitev za sam transport« naročili lanskega avgusta in ki jo je skupaj s podizvajalci izvedlo podjetje T1 transportni inženiring, je predstavil Aleš Jamšek, projektni inženir in strokovnjak za potresno varnost v družbi Gen energija.
Gre namreč za »izjemne dimenzije« tovora, je poudaril Jamšek in pojasnil, da so v preliminarni študiji identificirali osem potencialnih tras. Dve trasi vključujeta prevoz iz Luke Koper do Krškega, pri čemer ena vodi po avtocestah, druga pa po glavnih in regionalnih cestah. Preostale možnosti so trase iz tržaškega pristanišča, rečne luke v Budimpešti, pristanišča v Reki, iz Vukovarja, Linza ali Bratislave. Vse trase so primerjali in ugotovili, da je optimalna trasa tista iz koprskega pristanišča, ki poteka po glavnih in regionalnih cestah.
Ta trasa sicer ni najkrajša, a je bil eden od ključnih kriterijev število predorov, zato je bolj primerna od tiste po avtocestah, je pojasnil Jamšek. Težke komponente dimenzij do 44,5 metra v dolžino, 10,4 metra v širino in 10,6 metra v višino, pri čemer bi najtežja bi tehtala kar 980 ton, bi tako prepeljali po cestah preko Črnega Kala, Kozine, Razdrtega, Divače, Postojne, Logatca, Vrhnike, Domžal, Trojan, Žalca, Celja, Šmarja pri Jelšah in končno po Obsotelju do Krškega. Gre za 274 kilometrov dolgo traso, na kateri so identificirali kar 112 kritičnih odsekov, ki vključujejo vse od višinskih ovir do ovir s kritično širino, premostitvenimi ovirami in druge ovire.
Jamšek je dejal, da so problematične točke med drugim prenizki podvozi pod avtocesto, kjer bo treba urediti obvoze. Ponekod so ti sicer že izdelani. Posebna kritična točka je tudi Luka Koper, saj bo šlo za raztovarjanje zelo težkega tovora. Statično bo treba preveriti tudi vse nadvoze nad avtocesto, da se ugotovi, ali lahko zdržijo takšno težo. Skratka, po besedah Jamška se s tem projektom hkrati vlaga tudi v »trajno izboljšavo cestne infrastrukture v Sloveniji.«
Končna transportna študija bi lahko bila glede na časovnico projekta zaključena do konca leta 2028.
Kako bodo hladili Jek 2?
V Gen energiji so študijo izvedljivosti hladilnih stolpov za drugi blok prejšnji teden za lokalno skupnost že predstavili v Krškem, o čemer je poročal že Dolenjski list. Gre za eno najbolj perečih vprašanj prihodnje umestitve objekta v prostor, študijo, ki vključuje štiri možnosti, pa so v četrtek predstavili še splošni javnosti.
Možne so različne tehnologije. »Tipično« se po Evropi in tudi drugod po svetu jedrske elektrarne hladijo bodisi z direktnim pretokom hladne vode iz reke bodisi s hladilnimi stolpi, je pojasnil Bruno Glaser, po besedah katerega je bilo letošnje poletje z visokimi temperaturami in izjemno nizkimi vodostaji rek »dober pokazatelj,« kako so obratovale. Večina jedrskih elektrarn, ki se hladijo s hladilnimi stolpi, je delovala nemoteno, medtem ko so morale druge, ki se hladijo z vodo iz rek, »zniževati moč ali celo ugašati.« Da je lahko spoštovala omejitve v okoljskem dovoljenju, je morala denimo avgusta svojo moč na 80 odstotkov znižati tudi krška nuklearka.
Glaser je poudaril, da za Jek 2 pride v poštev samo hlajenje s hladilnim stolpom, saj na reki Savi že obratuje Jek 1, ki »s svojim načinom hlajenja praktično izkoristi vso svojo kapaciteto hlajenja in mi dejansko ne smemo dodati neke toplote v reko Savo.« Zato je treba uporabiti hladilni stolp, ki ne bo dodatno obremenjeval Save in bo omogočal sočasno obratovanje obeh blokov.
Pri zasnovi stolpa ključna tako imenovana »temperatura mokrega termometra.« Gre za fizikalni parameter, na podlagi katerega se določi, kako visok mora biti hladilni stolp. Z drugimi besedami, gre za določeno temperaturo, ki se je ne sme preseči, saj pri tej temperaturi stolp ne deluje več. Gre za običajno bistveno nižje temperature od tistih, ki so »dejansko v ozračju.«
V primeru hladilnih stolpov so na voljo štiri »tipične tehnologije,« in sicer stolpi na naravni vlek, ki so razmeroma visoki in »standardni na praktično vseh elektrarnah.« Tukaj so še hladilni stolpi s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom. Ti so po besedah Glaserja nekoliko nižji, a ravno zato potrebujejo dodaten zagon zraka. Za tega poskrbijo dodatni mehanski ventilatorji na električni pogon. Bi bila pa za hlajenje Jek 2 potrebna dva takšna stolpa.
Tretja možnost, ki je še nekoliko bolj dodelana, je stolp s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom z dodatnim gretjem, ki ga sicer krasi »manjša vidna para,« a le v višini nad stolpom, višje, ko se para znova ohladi, pa znova postane vidna. Četrta možnost so še mehanske hladilne celice z induciranim vlekom. So sicer nizke, a jih je »zelo veliko, govorimo o ogromni površini, da se doseže kapaciteta hlajenja.« Zanje je posledično tudi veliko možnosti za odpovedi in terjajo veliko vzdrževanja.
Najprimernejši hladilni stolp na naravni vlek
Pri vseh štirih po besedah Glaserja obstajajo »plusi in minusi,« a je v primeru Jek 2 najprimernejši stolp na naravni vlek, ki se ponaša z zanesljivim in preprostim obratovanjem ter majhno lastno porabo električne energije. Manjše so tudi potrebe po vzdrževanju. Glede na izbrani tip reaktorja bi bil takšen stolp predvidoma visok med 193 in 198 metrov. V poštev bi prišla tudi druga možnost s kombiniranim vlekom, a skupaj z vsemi »negativnimi elementi,« kot sta bistveno večja poraba lastne električne energije za delovanje ventilatorjev in dodaten mehanski hrup.
Precej manj primerna sta tretja in četrta možnost. Tretje možnosti, torej tehnologija kombiniranega naravnega in mehanskega vleka z dodatnim gretjem, se po navedbah Glaserja ne uporablja pri nobeni jedrski elektrarni v Evropi, četrta možnost hlajenja z mehanskimi hladilnimi celicami pa terja ogromno ventilatorjev in ogromno površino, ob tem je zelo velika tudi poraba elektrike, razmeroma visoki pa so tudi stroški. Tudi ta rešitev se uporablja zelo redko.
Ob tem prerečem vprašanju se med lokalnim prebivalstvom in tudi okoljevarstveniki pojavljajo številni pomisleki. Kot je poročal Dolenjski list, prebivalci denimo opozarjajo, da bi skoraj 200 metrov visok betonski objekt pomenil nov agresiven poseg v krajino, ki je z obstoječimi jedrskimi in energetskimi objekti že zdaj obremenjena. Predstavniki Zveze ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) pa so prejšnji teden na javni predstavitvi opozorili, da je pred končno izbiro rešitve nujno razkriti vse vhodne podatke in strokovne izračune. Glede vodne bilance in izhlapevanja ZEG opozarja, da bo zaprti sistem hladilnega stolpa z izhlapevanjem uparil izjemne količine vode. Zato zahtevajo natančne podatke o dejanskem odvzemu surove vode iz Save in o deležu, ki se bo vrnil kot kalužna voda, je poročal časnik.
Vizjak je na pomisleke v četrtek odgovoril, da se jih zavedajo in jih razumejo ter da bodo iskali »najboljšo možno rešitev.« Poudaril je, da ta še ni izbrana. Glaser je ob tem dodal, da bo vpliv Jek 2 na Savo »minimalen,« kalužno vodo, ki se izpira iz hladilnega stolpa, pa je pred vrnitvijo v Savo treba ohladiti. Poudaril je, da mora biti sprememba temperature Save praktično 0, v hipotetičnem primeru pa bi jo lahko celo ohlajali.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
