Potrjen tudi Zupančič

Kandidat za pravosodnega ministra Zupančič je uspešno prestal zaslišanje pred pristojnim odborom za pravosodje. Njegovo predstavitev je kot ustrezno ocenilo devet članov odbora, proti jih je bilo šest.

Poslance so v razpravi zanimale podrobnosti o ustanovitvi Skoka in stališče do pravosodne reforme. Še posebno izčrpna z vprašanji je bila poslanka Svobode Lena Grgurevič, ki jo je zanimalo tudi, kako bo zaščitil samostojnost državnega tožilstva.

Zupančič je glede Skoka dejal, da so v Demokratih o njem govorili vse od ustanovitve stranke. Slovenija je namreč na točki, ko je korupcija "hudo pereča". Razume nervozo nekaterih, ki mislijo, da bo to "nek mega strašljiv organ, ki ne bo spoštoval nobenih norm", vendar je Zupančič pri tem izpostavil, da živimo v državi, kjer je vladavina prava na prvem mestu.

Kot je dejal, se v okviru Skoka veliko govori o združevanju organov, pri čemer je dejal, da je treba zaupati v iskanje rešitev, ki bodo ustavno nesporne. Omenil je, da bo Specializirano državno tožilstvo srce Skoka, pomagala pa mu bosta Nacionalni preiskovalni urad in Komisija za preprečevanje korupcije.

Poslanko Demokratov Barbaro Levstik Šega je zanimalo, ali bodo projekt nove sodne palače uvrstili med prednostne, čemur je Zupančič pritrdil. Omenil je možnost pridobitve evropskih sredstev, je pa treba tudi preučiti uporabnost stavbe na Litijski.

Preberite še

Tehnologija

Nad Slovenijo vse več dronov: razlog je precej drugačen, kot bi pričakovali

Poslanko SD in nekdanjo pravosodno ministrico Andrejo Katič, ki je dejala, da je Zupančič naredil dober oris stanja, je zanimalo, kaj meni o pravosodni reformi. Zupančič na to večkratno vprašanje poslancev ni konkretno odgovoril, je pa dejal, da je reforma kot celota smiselna. Pravosodje po njegovo zahteva določeno modernizacijo, kar pa ni nujno poseg v njegovo samostojnost. Poudaril je, da je pojem neodvisnost sodstva zanj svet.

Poslanka Levice in Vesne Tina Brecelj je bila kritična do Zupančičeve predstavitve, saj meni, da kandidat resorja ne pozna dovolj. Prav tako se po njenem mnenju ne zaveda pomena neodvisnosti sodne veje oblasti. Dejala je, da ni več časa za čakanje z reformo pravosodja, čeprav bi si mnogi želeli status quo.

Jure Klobčar / MPA

Neusmiljen boj proti korupciji

Kot je napovedal Zupančič, se bo zavzemal za meritokratski sistem napredovanj, ustrezno nagrajevanje ter okrepitev podpornega osebja. Zavzemal se bo tudi za dejansko individualno neodvisnost sodnikov, za pregledne postopke imenovanj, napredovanj in ocenjevanja dela ter večjo odgovornost pri organizaciji dela in upravljanju javnih sredstev. Razmišlja tudi o personalnih svetih. V sodelovanju s Sodnim svetom in vrhovnim sodiščem pa želi odpreti razpravo o sodobnem modelu upravljanja sodstva.

Absolutna prioriteta in zaveza pa je neusmiljen boj proti korupciji. "Kazenski postopki morajo biti hitri, usklajeni in in učinkoviti, zato želimo okrepiti vlogo tožilstva pri usmerjanju pregona, izboljšati sodelovanje med institucijami ter zagotoviti boljši nadzor nad trajanjem postopkov," je napovedal. "Kot veste, imamo v pripravi Skok," je dejal, a bolj podrobnih načrtov v zvezi s Skokom v predstavitvi ni pojasnil.

Med izzivi je izpostavil tudi izgradnjo nove sodne stavbe in kadrovsko problematiko. Kot je opozoril, se sodni sistem sooča s pomanjkanjem strokovnih kadrov na več ravneh, ob čemer je izpostavil pomanjkanje sodnega in podpornega osebja, sodnih izvedencev, pa tudi pravosodnih policistov.

Zavzel se je tudi za transparentno dodeljevanje sodnih zadev, za učinkovito reševanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa tudi za primerljivo odločanje sodišč, zato podpira nadaljnjo krepitev vloge vrhovnega sodišča pri poenotenju sodne prakse ter "širšo, sistematično in anonimizirano objavo sodnih odločb vseh stopenj".

Pri boju proti korupciji, gospodarski kriminaliteti in organiziranemu kriminalu je treba po njegovem mnenju več pozornosti nameniti načelu sledenja denarju v okviru mehanizmov AMO in ARO in evropske mreže carin. "Izkušnje številnih držav kažejo, da zgolj pregon storilcev in izrekanje zapornih kazni pogosto ne zadoščata. Glavni motiv teh oblik kriminalitete je namreč pridobivanje protipravne premoženjske koristi," je ocenil.

Tako se je zavzel za okrepitev celotnega sistema odvzema premoženjske koristi, od finančnih preiskav in začasnega zavarovanja premoženja do njegovega učinkovitega upravljanja in končne izvršitve sodnih sodnih odločb.

Po Zupančičevih besedah mora digitalizacija postati eden ključnih stebrov razvoja pravosodja, pri čemer je cilj vzpostaviti celovit digitalni sistem, ki bo povezal sodišča, tožilstvo, policijo in tako naprej. Del nalog pa je smiselno prenesti na notarje, odvetnike in druge pravne poklice, pri tem pa ne sme priti do zmanjšanja pravne varnosti ali dostopnosti sodnega varstva, je med drugim izpostavil.

Prioriteta pospešitev sojenja

Zupančič je poudaril, da mora neodvisnost sodnika pri odločanju ostati nedotakljiva. Delovanje sodnega sistema mora biti po njegovo transparentno, organizacijsko učinkovito in odgovorno do javnosti. "Prav v ravnotežju med neodvisnostjo in odgovornostjo vidim eno ključnih nalog tega obdobja."

Kot je povedal, so nekateri sodni postopki predolgi, zlasti kompleksni gospodarski spori, zahtevnejši kazenski postopki in nekateri postopki na višjih stopnjah odločanja, kjer se sodni zaostanki povečujejo. Dolgotrajnost postopkov po njegovih besedah zmanjšuje zaupanje javnosti, povečuje stroške in ustvarja občutek pravne negotovosti.

"Ena od mojih osrednjih prioritet bo prenova procesne zakonodaje za pospešitev sojenja, ob hkratnem ohranjanju kakovosti sodnega odločanja," je dejal in dodal, da najzahtevnejši primeri pri nas trajajo od štiri do deset let, nekateri tudi več. "V Romuniji je to od tri do pet, v Avstriji do 2,5 leti, na Danskem, kjer delujem, do dve leti."

Poudaril je še, da je eden od problemov sodstva neenakomerna obremenjenost posameznih sodišč. Reforma bo veljati 1. januarja 2027, a je Zupančič opozoril, da je za njeno pravilno vpeljavo potrebno še marsikaj narediti oziroma spremeniti. "Zares se bojim, da sodišča niso pripravljena na to reformo, ne procesno in ne informacijsko, kar zna povečati sodne zaostanke."

Lep Šimenko prepričala komisijo

Kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Lep Šimenko je prepričala pristojno komisijo. Da je bila njena predstavitev ustrezna, je ocenilo sedem od 11 navzočih članov komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, proti ni glasoval nihče.

Dolgoletna poslanka SDS je v predstavitvi ocenila, da se je s problematiko Slovencev zunaj meja dobro seznanila v prejšnjem sklicu parlamenta, ko je bila predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Menila je še, da je nujen stalen dialog s predstavniki Slovencev zunaj meja.

Napovedala je, da namerava večji poudarek dati gospodarskemu sodelovanju in povezovanju s Slovenci zunaj meja. Pomembno se ji zdi pritegniti Slovence zunaj meja, da bi investirali v Slovenijo. Zavzela se je še za poenostavitev določenih postopkov za prijavo na razpise.

Robert Balen / MPA

V odnosih s Slovenci zunaj meja so po njenih besedah pomembni tudi mladi, "ker je predvsem od njih odvisno, kako se bo slovenstvo ohranjalo". Pri tem je Lep Šimenko priznala, da je položaj mladih različen glede na lokacijo. V zamejstvu so dobro organizirani, imajo svoja društva, drugod se soočajo s pomanjkanjem organiziranosti in se povezujejo bolj neformalno, je pojasnila.

Lep Šimenko je še dejala, da želi okrepiti tudi štipendiranje mladih Slovencev zunaj meja z dolgoročnim ciljem spodbujanja vračanja v Slovenijo.
Naloga vlade mora ostati tudi ohranjanje in krepitev identitete slovenskega naroda, je menila. Pri tem ima pomembno vlogo jezik, zato je Lep Šimenko predlagala preureditev učnih gradiv in platform za učenje slovenskega jezika, da se uporabnikom čim bolj približa učenje slovenščine.

Težiti je treba k temu, da države, kjer živijo Slovenci, v polnosti uresničujejo svoje zakonske obveze, je dejala. Pri tem se je zavzela za ohranitev slovenskega ali dvojezičnega šolstva ter vrtce v slovenskem jeziku.

Modernizacija in digitalizacija pravosodja

Mihael Zupančič je v uvodu predstavitve dejal, da je pravosodje steber demokratične države in da je njegova naloga zagotavljanje zaupanja ljudi v institucije države, varovanje človekovih pravic, zagotavljanje pravne varnosti ter ustvarjanje predvidljivega okolja za državljane, gospodarstvo in celotno družbo. "Učinkovito, strokovno in neodvisno pravosodje je eden ključnih pogojev za razvoj države in konkurenčnosti ter socialno kohezijo," je poudaril kandidat.

Izpostavil je, da slovensko pravosodje po poročilu Evropske komisije uživa visoko stopnjo neodvisnosti, a hkrati številna poročila domačih in mednarodnih institucij opozarjajo, da so pred pravosodnim sistemom resni izzivi, ki zahtevajo premišljene in dolgoročne ukrepe. "Pravosodje potrebuje modernizacijo, reformo, ki bo povečala učinkovitost. Potrebuje tudi digitalizacijo in večjo pozornost na uporabnike pravosodnega sistema, torej državljane," je povedal Zupančič.