Globe v višini 80.000 evrov ne zaležejo: nezakoniti avtoodpadi ostajajo
Nezakonita odlagališča izrabljenih avtomobilov v Sloveniji niso več tako skrita, kot so bila nekoč. Po objavi preiskovalnega projekta Avtogrob se je stanje na 33 lokacijah izboljšalo, 11 odlagališč pa so v celoti ali delno očistili.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V centru Oštro so že pred časom analizirali stanje s črnimi odlagališči avtomobilov, ki so postavljeni na črno, zdaj apo so ponovno analizirali stanje in prišli do zanimivih ugotovitev. Nekaj odlagališč so očistili, nekaj pa jih je nastalo na novo, tako da jih je zdaj na zemljevidu skupno 90.
Prvotna analiza je, po mnenju centra Oštro, spodbudila tudi pristojne in upravljavce odlagališč. Na 33 lokacijah so zaznali izboljšanje: 11 odlagališč je bilo očiščenih ali vsaj delno očiščenih, okoljski inšpektorat pa je v najmanj osmih primerih uvedel nove postopke ali obudil stare. Na sedmih lokacijah je izdal ukrepe ali kazni.
Pet let postopkov za odpadke ob Ljubljanici
Eden od primerov je odlagališče na Mazovčevi poti v Ljubljani, manj kot 200 metrov od Ljubljanice. Inšpektorat je postopek vodil pet let, šele letos pa je zavezanec začel odstranjevati odpadke.
Ko so jih obiskali lani, je bilo tam približno 14 izrabljenih avtomobilov in na stotine pnevmatik. Del odpadkov je ob močnem deževju zalila voda, kar je še povečalo nevarnost onesnaženja.
Liter odpadnega motornega olja lahko onesnaži kar milijon litrov vode. Zato takšna odlagališča niso zgolj estetska težava, ampak lahko pomenijo resno grožnjo okolju in vodnim virom.
Podobno dolgotrajen je primer odlagališča v Stolovniku pri Krškem, tik ob potoku Brestanica. Inšpektorat postopek vodi že 20 let. Čeprav je zavezanec leta 2024 odstranil vsa izrabljena vozila, so jih lani tam znova našli najmanj 11. Inšpektorat je napovedal, da bo odpadke na stroške zavezanca odstranjeval drug izvajalec.
V Suhorju več kot sto avtomobilov, v Vodicah protest krajanov
Med najbolj problematičnimi lokacijami je Suhor v novomeški občini, kjer neznane osebe že približno 20 let kopičijo izrabljene avtomobile na travniku, v gozdu in okoli kmetije. Leta 2018 so pristojni na stroške lastnika odstranili vsa izrabljena vozila in njihove dele ter izrekli dve globi, toda lani jeseni je bilo tam po ugotovitvah Oštra znova več kot sto vozil.
Inšpektorat je letos ponovno omogočil odstranitev vozil z dela onesnaženih parcel, vendar rok za izvedbo še ni potekel. Del zadev, povezanih s kmetijskimi zemljišči, so predali kmetijski inšpekciji.
Veliko nezadovoljstva je povzročilo tudi odlagališče v Vodicah, kjer so domačini na težave opozarjali že od leta 2008. Marca letos se je približno 70 krajanov udeležilo protesta za sanacijo območja, na katerem je bilo lani več kot sto izrabljenih avtomobilov.
Podžupan Vodic Žiga Janežič je takrat za Oštro pojasnil, da so želeli s protestom pristojne institucije spodbuditi, »da jih začnejo redno obveščati o napredku, izvedenih in nadaljnjih aktivnostih«. Občina je na okoljski inšpektorat zaradi odlagališča vložila najmanj šest prijav, vendar po navedbah Oštra ni prejela odgovorov o napredku.
Slab mesec po protestu so okoljski inšpektorat, kmetijska in davčna inšpekcija ter policija izvedli usklajeno akcijo. Vozila so popisali, zavezanca zaslišali, ugotovitveni postopek pa še poteka.
Globe, ki ne zaležejo vedno
Nekateri primeri kažejo, da denarne kazni same po sebi ne zagotavljajo odstranitve odpadkov. V Postojni je inšpektorat Francu Gulji v zadnjih desetih letih zaradi odlagališč izdal za več kot 80.000 evrov kazni. Letos so bila tri z njim povezana odlagališča očiščena, zato je inšpektorat ustavil postopke.
Drugače je v Zagorju ob Savi, kjer so avtomobili odloženi le deset metrov od potoka Medja. Inšpektorat je Žanu Klincu izdal še dve globi, ki ju je plačal, vendar rok za odstranitev odpadnih vozil še ni potekel. Če jih ne bo odstranil, mu lahko pristojni izrečejo dodatne denarne kazni.
Nadzor se sicer krepi. Število pregledov na področju ravnanja z izrabljenimi vozili se od leta 2023 povečuje, lani pa jih je bilo za 60 odstotkov več kot leta 2022. Toda težava ostaja: nekateri postopki se vlečejo, nekatera odlagališča se po čiščenju znova napolnijo, razlikovanje med rabljenim in izrabljenim vozilom pa je v praksi pogosto zapleteno.
Nova evropska pravila naj bi olajšala ukrepanje
Del težav izvira iz nejasne meje med rabljenim avtomobilom in odpadkom. Lastniki lahko trdijo, da vozila še popravljajo ali zbirajo, inšpekcijske službe pa morajo ugotoviti, ali gre dejansko za izrabljena vozila. Zaradi tega so lahko ukrepi počasni, nejasne pa so tudi pristojnosti posameznih inšpekcij.
Na evropski ravni je bila letos sprejeta nova uredba o krožnosti pri zasnovi vozil in ravnanju z izrabljenimi avtomobili. Uporabljati se bo začela 1. septembra 2028, določene določbe pa se uporabljajo že prej. Med drugim določa jasnejša merila za prepoznavanje izrabljenih vozil, izboljšanje njihove sledljivosti in učinkovitejšo predelavo materialov.
Za okolje je pomembno predvsem to, da bodo pristojni lažje presojali, kdaj vozilo ni več uporabno in ga je treba ustrezno obravnavati kot odpadek. Nova uredba predvideva tudi ukrepe za večjo uporabo recikliranih materialov v avtomobilski industriji.
Toda do začetka splošne uporabe novih pravil bodo morali pristojni še naprej reševati obstoječe primere. Projekt Avtogrob je pokazal, da lahko razkrivanje in pritisk javnosti spodbudita ukrepanje, vendar 90 evidentiranih lokacij obenem opozarja, da težava še zdaleč ni odpravljena.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
