T.J.G., arhiv DL

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

T.J.G., arhiv DL

T.J.G., arhiv DL

T. J. G., arhiv DL

Danes se izteka rok za prijavo škode po poplavah, ki so med 12. in 16. septembrom prizadele Dolenjsko, Posavje in Pomurje ter dele Štajerske in Koroške. Škoda je nastala med drugim na stavbah in prometni infrastrukturi ter na kmetijskih zemljiščih.

Uprava RS za zaščito in reševanje je 19. septembra izdala sklep o ocenjevanju škode na stvareh in določila, da je treba podatke oddati do 20. oktobra. Predhodni podatki lokalnih skupnosti so namreč pokazali, da je skupna škoda višja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna oz. višja od okoli 2,5 milijona evrov.

Obilno deževje je ob predhodni veliki namočenosti zemlje sredi septembra v vzhodnem delu države povzročilo poplave in zemeljske plazove. Ujma je najbolj prizadela Dolenjsko, Posavje in Pomurje ter dele Štajerske in Koroške, pri čemer so bili nekateri deli Dolenjske in Pomurja poplavljeni več dni.

Škodo na državnih cestah, vodotokih, na kulturni dediščini v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih ter na zalogah in izpadu dohodka bodo ocenila pristojna ministrstva, škodo na kmetijskih zemljiščih in na stvareh oz. na stavbah in gradbeno-inženirskih objektih pa občinske in regijske komisije za ocenjevanje škode. Kot so STA prejšnji teden povedali za upravi za zaščito in reševanje, so nekatere občine zaprosile za podaljšanje roka za vnos podatkov.

Po prvih podatkih iz septembra je ujma največ škode povzročila na stavbah in transportni infrastrukturi, poleg številnih lokalnih cest so bile prizadete glavne in regionalne ceste. Po septembrskih podatkih Direkcije RS za ceste so poplave na omrežju glavnih in regionalnih cest povzročile za okoli 4,3 milijona evrov škode.

Poplave so poškodovale tudi kulturno dediščino. Po podatkih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ocenjena škoda na kulturni dediščini znaša skoraj milijon evrov, od tega je največja na območju Kostanjevice na Krki, kjer bodo pripravili tudi sanacijski elaborat.

Če bo skupna škoda zaradi poplav presegala 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka države, kar je okoli 210 milijonov evrov, lahko Slovenija kot država članica EU zaprosi za finančno pomoč iz solidarnostnega sklada EU.