Raziskovalci so v okviru projekta Interreg Italija-Slovenija SeaInsights z analizo okoljske DNA prvič sistematično preučili biotsko raznovrstnost severnega Jadrana. Zaznali so 44 vrst rib, 15 deseteronožcev in enega sesalca; velika pliskavka (Tursiops truncatus) je najbolj razširjena vrsta delfina v svetovnih morjih in se pogosto zadržuje ob obali Jadrana.

Kaj je okoljska DNA?

Okoljska DNA (eDNA) je genetski material, ki ga organizmi puščajo v svojem okolju, denimo v vodi, tleh ali zraku. Namesto da raziskovalci organizme neposredno opazujejo, lovijo in vzorčijo njihovo tkivo, lahko tako njihove sledi preberejo neposredno iz okoljskih vzorcev.

Prednosti neinvazivnega pristopa

Kot je na današnji predstavitvi pojasnil Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, gre za neinvaziven pristop, ki v primerjavi s klasičnimi metodami omogoča spremljanje biodiverzitete na širši prostorski in časovni ravni. "Z eno analizo lahko zaznamo več vrst hkrati, tudi redke ali težko opazne, poleg tega ponuja vpogled tudi v pestrost znotraj vrst in celo na ravni posameznih osebkov. Prav zaradi tega je pristop zelo občutljiv, natančen in stroškovno učinkovit ter odpira možnosti za vzpostavitev rednega in dolgoročnega spremljanja biotske raznovrstnosti," je dejal.

Opaženi na Korčuli

Strupeni ognjeni črvi osvajajo severni Jadran

V pilotni raziskavi v sklopu projekta, ki se je začel leta 2024 in bo predvidoma zaključen maja letos, so znanstveniki analizirali vzorce morske vode iz severnega Jadrana in se osredotočili na tri skupine organizmov, ribe, deseteronožce in sesalce. Skupno so zbrali 119 vzorcev, ki so jih odvzeli na zahodnem in vzhodnem delu severnega Jadrana. Iz filtrirane morske vode so nato v laboratoriju izolirali DNA, pri čemer je skoraj 90 odstotkov vzorcev vsebovalo vsaj eno od obravnavanih skupin organizmov.

Preberite še

· Moda

Če prisegate na črno, so ti modni kosi idealna izbira za pomladne dni

Namen raziskave

Po besedah raziskovalca Gregorja Simčiča je bil namen raziskave dvojni, in sicer pridobiti prvi sistematičen vpogled v biotsko raznovrstnost severnega Jadrana in hkrati preveriti, kako uporabna je metoda eDNA za čezmejno raziskovanje morja na večji prostorski skali.

Rezultati so pokazali, da lahko metoda zelo natančno razlikuje med posameznimi vrstami organizmov. Raziskovalci so zaznali 44 vrst rib, 15 vrst deseteronožcev ter eno vrsto morskega sesalca, in sicer veliko pliskavko, ki je stalno prisotna v severnem Jadranu.

Raziskava je obenem razkrila tudi izrazite prostorske in časovne vzorce. Večjo pestrost so zaznali bližje obali in zlasti v Tržaškem zalivu, medtem ko je bilo na odprtem morju zaznanih manj skupin organizmov. Zaznali so organizme, značilne za celinske vode, predvsem v bližini obale in pri izlivu Soče, kar kaže na vpliv rek na genetsko sliko severnega Jadrana.

Odkrivanje invazivnih vrst

Med pomembnejšimi ugotovitvami je bilo tudi zaznavanje modre rakovice, invazivne vrste, kar po besedah Simčiča potrjuje, da je metoda eDNA posebej uporabna tudi za zgodnje odkrivanje tujerodnih organizmov.

Postavili temelje

Raziskovalci so kot enega ključnih dosežkov projekta izpostavili tudi to, da so v okviru študije vzpostavili protokole, pridobili pomembno znanje in zbrali izhodiščne podatke za nadaljnje spremljanje biotske raznovrstnosti v severnem Jadranu. Pilotna raziskava je tako uspešno pokazala, da je regionalno spremljanje biodiverzitete s pomočjo eDNA izvedljivo.

"To, kar nam je uspelo ugotoviti v projektu, nam pravzaprav daje štartno točko, na kateri lahko gradimo," je dejal Skrbinšek. Za nadaljnjo uporabo metode bo po njegovih besedah treba uskladiti sezonsko vzorčenje, laboratorijske zmogljivosti, način ravnanja z vzorci, referenčne baze in deljenje podatkov med partnerji v obeh državah. V okviru projekta sicer že pripravljajo čezmejne smernice za spremljanje biodiverzitete z eDNA, ki naj bi ponudile predlog, kako takšno spremljanje dolgoročno organizirati.