Slovenija leta 2061 ne bo prazna. Bo pa precej drugačna
Demografska prihodnost Slovenije ni zgodba o prazni državi, temveč o staranju, oskrbi, pokojninah, delu in priseljevanju.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Če pogledamo uradne demografske projekcije, Slovenija leta 2061 ne bo bistveno manjša kot danes. Še vedno bo imela približno dva milijona prebivalcev.
Ključna sprememba pa ne bo v absolutnem številu ljudi, temveč v njihovi starostni strukturi: manj bo otrok, manj ljudi v delovno aktivnih letih in občutno več starejših.
Po projekcijah EUROPOP2025, ki jih pripravlja Eurostat in jih objavlja tudi Statistični urad RS (SURS), naj bi prebivalstvo Slovenije vrh doseglo okoli leta 2029, pri nekaj več kot 2,13 milijona prebivalcev. Nato naj bi začelo postopno upadati.
Po ocenah SURS naj bi imela Slovenija leta 2060 2.047.613 prebivalcev, leto pozneje pa lahko pričakujemo podobno številko, okoli 2,04 milijona. Bistvo demografskih sprememb zato ni v tem, koliko nas bo, temveč v razmerjih med generacijami.
Današnja Slovenija že kaže smer
Demografski premik ni nekaj, kar Slovenijo čaka šele čez desetletja. Začel se je že zdaj. Po podatkih SURS je imela Slovenija 1. januarja 2026 2.135.107 prebivalcev. Število se je v primerjavi z letom prej sicer povečalo, vendar ne zato, ker bi se rodilo več ljudi, kot jih je umrlo.
Leta 2025 se je rodilo 16.961 otrok, umrlo pa 21.223 prebivalcev. Naravni prirast je bil torej negativen. Prebivalstvo je kljub temu zraslo, ker je bilo priseljevanje večje od odseljevanja.
Delež tujih državljanov je dosegel 10,5 odstotka prebivalstva. Priseljevanje je tako že danes eden ključnih dejavnikov slovenske demografske slike.
Ob tem pa se prebivalstvo tudi hitro stara. Povprečna starost je na začetku leta 2026 znašala 44,6 leta. Otroci do 14. leta so predstavljali 14,2 odstotka prebivalstva, starejši od 65 let pa približno 22,5 odstotka.
Leta 2060 bo tretjina prebivalcev starejša od 65 let
Projekcije kažejo, da se bo trenutni trend v prihodnjih desetletjih še okrepil. Po ocenah SURS in Eurostata naj bi bilo leta 2060 otrok, mlajših od 15 let, 12,5 odstotka prebivalstva, ljudi v starosti od 15 do 64 let 56,5 odstotka, starejših od 65 let pa že 31 odstotkov.
V številkah to pomeni približno 256.000 otrok, okoli 1,16 milijona ljudi v starosti od 15 do 64 let in približno 635.000 starejših od 65 let.
Posebej pomembna je skupina najstarejših. Po projekcijah naj bi bili leta 2060 prebivalci, stari 80 let ali več, že 12,6 odstotka celotnega prebivalstva.
To je starost, pri kateri se močno povečajo potrebe po zdravstveni oskrbi, negi, pomoči pri vsakdanjem življenju, prilagojenih stanovanjih in dolgotrajni oskrbi.
Spremenila se bo tudi letna demografska bilanca. Leta 2060 naj bi se rodilo okoli 15.500 otrok, umrlo pa več kot 28.000 ljudi.
Tudi če bo priseljevanje ostalo pozitivno, bo naravni upad precej večji kot danes. Danes na 100 prebivalcev v starosti od 15 do 64 let pride približno 36 starejših od 65 let, okoli leta 2060 pa jih bo že približno 55.
V praksi to pomeni Slovenijo, v kateri bo več ljudi potrebovalo zdravnika, nego, pomoč na domu ali prilagojeno stanovanje, hkrati pa bo manj ljudi v starosti, ko se praviloma največ dela, plačuje prispevke in skrbi za otroke.
Demografija se zato ne bo poznala samo v pokojninski blagajni, temveč tudi v čakalnih vrstah, kadrovskih stiskah, šolah, domovih za starejše in občinskih proračunih.
Za Slovenijo projekcije predvidevajo sicer rahlo rast rodnosti – z okoli 1,5 otroka na žensko danes na približno 1,58 leta 2060.
Vendar Urad za makroekonomske analize in razvoj opozarja, da to ne pomeni nujno več rojstev. Zaradi manjšega števila žensk v rodni dobi lahko skupno število rojstev ostane nizko ali celo upade.
Kaj to pomeni za Slovenijo
Demografske spremembe bomo najprej občutili na trgu dela. Če se bo delež ljudi v delovni starosti zmanjševal, bo morala Slovenija bolje izkoristiti ljudi, ki jih ima: z višjo zaposlenostjo, daljšim ostajanjem v delu, boljšimi pogoji in večjo produktivnostjo.
Pritisk bo čutiti tudi v javnih financah. Evropska komisija v poročilu Ageing Report 2024 ocenjuje, da se bodo izdatki za pokojnine v Sloveniji povečali z 9,8 odstotka BDP leta 2022 na 13,7 odstotka do leta 2070.
Podoben razvoj lahko pričakujemo v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi, saj bo več ljudi dočakalo starost, ko potrebujejo več pomoči in zdravljenja.
Spremembe bodo vidne tudi v prostoru. Kraji z več delovnimi mesti, univerzami, boljšimi povezavami in več priseljevanja bodo prebivalstvo lažje ohranjali.
Kaj pa priseljevanje – in kaj, če ga omejimo?
Priseljevanje je že danes eden ključnih razlogov, da se število prebivalcev Slovenije ne zmanjšuje hitreje. Naravni prirast je negativen: vsako leto umre več ljudi, kot se jih rodi, razliko pa za zdaj deloma nadomeščajo selitve.
Če bi se priseljevanje močno zmanjšalo, bi se demografske težave hitro poglobile. Število prebivalcev bi začelo hitreje upadati, delež ljudi v delovni starosti bi se zmanjševal, podjetja bi še težje zapolnjevala prosta delovna mesta, pritisk na pokojninski, zdravstveni in socialni sistem pa bi bil večji.
Priseljevanje sicer ni rešitev za vse demografske izzive, je pa pomemben dejavnik, ki lahko blaži njihove posledice.
Posledice bi se kmalu pokazale tudi v gospodarstvu. Podjetja bi še težje zapolnjevala prosta delovna mesta, zlasti v panogah, kjer že zdaj primanjkuje kadra. Manj delovno aktivnih bi pomenilo večji pritisk na pokojninski in zdravstveni sistem.
Država bi se zato znašla pred zahtevnimi odločitvami: višji prispevki, nižje pravice, poznejše upokojevanje ali večja obremenitev proračuna.
Kakšne so druge možnosti?
Če želi Slovenija zmanjšati odvisnost od priseljevanja, bo morala okrepiti še druge vzvode. Ti skupaj lahko ublažijo pritisk staranja prebivalstva.
Najprej je tu rodnost, vendar ne v ozkem smislu enkratnih dodatkov ali simbolnih spodbud.
Raziskave OECD kažejo, da se ljudje za otroke ne odločajo zgolj na podlagi neposrednih finančnih pomoči, temveč predvsem glede na širše življenjske razmere.
Ključno je, ali imajo dostopno stanovanje, stabilno zaposlitev, predvidljive prihodke, zagotovljen vrtec in delovno okolje, ki omogoča usklajevanje službe in družine.
Zato država rodnosti ne more izboljševati samo z družinsko politiko, temveč mora hkrati delovati tudi na področju stanovanjske, delovne in socialne politike.
Pomemben vzvod je tudi boljša vključenost ljudi, ki so že v Sloveniji, na trg dela. To pomeni večjo zaposlenost starejših, hitrejši prehod mladih iz šolanja v zaposlitev, več priložnosti za ljudi z zdravstvenimi omejitvami ter manj ovir za tiste, ki bi lahko delali, pa ostajajo zunaj trga dela, kar poudarjajo podatki Eurostata.
S tem je tesno povezana tudi daljša delovna aktivnost. Ker živimo dlje, bodo morale razvite države postopoma prilagajati razmerje med delom in upokojitvijo, izpostavlja OECD.
Ne gre le za poznejše upokojevanje, temveč predvsem za ustvarjanje boljših pogojev za delo v poznejših letih: manj izčrpavajoča delovna mesta, več prilagoditev, več možnosti za prekvalifikacije in manj prezgodnjega izrivanja starejših s trga dela.
Nenazadnje je ključen tudi dvig produktivnosti. Če bo delavcev manj, bo moralo vsako opravljeno delo ustvariti več dodane vrednosti.
To pomeni več vlaganj v znanje, tehnologijo, organizacijo dela in dejavnosti z višjo dodano vrednostjo.
Demografskih pritiskov zato ne bo mogoče blažiti zgolj z večjim številom ljudi, temveč tudi z bolj učinkovitim gospodarstvom.
Slovenija bo tako potrebovala premišljeno kombinacijo ukrepov: boljše pogoje za mlade družine, večjo zaposlenost, daljšo delovno aktivnost in hitrejšo rast produktivnosti.
Priseljevanje lahko pri tem pomaga, ne more pa nadomestiti vseh drugih sprememb, ki jih zahteva starajoča se družba, kot opozarjajo primerjalne študije OECD in Evropske komisije.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
