Kako mladi hitreje do služb?
Kako mladim skrajšati pot do prve zaposlitve? Program Jamstvo za mlade že več kot desetletje ponuja odgovore in priložnosti za hitrejši vstop na trg dela.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Jamstvo za mlade, evropska zaveza držav članic, da mladim zagotovijo hitro in kakovostno ponudbo za zaposlitev, izobraževanje ali usposabljanje, v Sloveniji poteka že več kot desetletje. Kot pojasnjuje Jana Rožac z Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ), program od leta 2014 pomembno prispeva k zmanjševanju brezposelnosti mladih in je danes že sestavni del aktivne politike zaposlovanja.
Za kaj sploh gre?
Jamstvo za mlade določa, da mora vsaka oseba, mlajša od 30 let, v štirih mesecih po tem, ko postane brezposelna ali zaključi izobraževanje, prejeti ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Slovenija je program začela izvajati leta 2014 pod koordinacijo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, leta 2020 pa ga nadgradila v t. i. Okrepljeno jamstvo za mlade, ki je razširilo ciljno skupino do 30. leta starosti ter dodatno poudarilo vključevanje mladih NEET in ranljivih skupin.
V tem času se je v ukrepe vključilo veliko število mladih. Po podatkih ZRSZ se je od začetka spremljanja leta 2016 do konca leta 2024 v programe vključilo 48.972 oseb. Med njimi jih je bilo 19.198 vključenih v subvencionirane zaposlitve, 18.048 v usposabljanja in izobraževanja, 11.726 pa v subvencionirana pripravništva.
Program je nastal leta 2013 kot odziv na gospodarsko krizo, ko je brezposelnost mladih v nekaterih državah Evropske unije (EU) presegala 50 odstotkov, število mladih, ki niso bili zaposleni, vključeni v izobraževanje ali usposabljanje (NEET), pa je doseglo 6,5 milijona. Temelj Jamstva za mlade predstavlja priporočilo Sveta EU Most do delovnih mest. Leta 2020, tudi zaradi posledic epidemije covida-19, je bil program nadgrajen v Okrepljeno Jamstvo za mlade, ki je razširilo ciljno skupino na mlade do 30. leta starosti ter dodatno poudarilo vključevanje ranljivih skupin.
ZRSZ kot enotna vstopna točka
V Sloveniji program koordinira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pri njegovem izvajanju pa sodelujejo tudi druga resorna ministrstva. ZRSZ deluje kot enotna vstopna točka za vključevanje mladih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja.
Jamstvo za mlade mladim zagotavlja, da v štirih mesecih po brezposelnosti ali zaključku izobraževanja prejmejo ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Ključni cilji programa so zmanjševanje in preprečevanje brezposelnosti mladih, izboljšanje njihovega položaja na trgu dela, krepitev znanj in veščin ter večja socialna vključenost, zlasti mladih NEET.
Program se povezuje tudi z drugimi evropskimi politikami in pobudami, kot so priporočila na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, okvir za kakovost pripravništev, Evropska koalicija za vajeništvo, mreža javnih služb za zaposlovanje ter akcijski načrt za socialno ekonomijo. Pomemben del predstavlja tudi evropska iniciativa ALMA, namenjena podpori najbolj ranljivim mladim pri vključevanju v družbo in na trg dela.
Ključni ukrepi
Med ključnimi ukrepi, ki dopolnjujejo politiko zaposlovanja mladih, so subvencionirane zaposlitve, praktična usposabljanja na delovnem mestu ter različne oblike formalnega in neformalnega izobraževanja. Zavod trenutno izvaja programe, kot so Zaposli.me+, Usposabljanje na delovnem mestu in Delovni preizkus, pa tudi številne tečaje za pridobivanje specifičnih znanj, digitalnih in jezikovnih kompetenc ter nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Mladi lahko prejmejo tudi podporo pri dokončanju formalnega izobraževanja.
Posebna pozornost je namenjena ranljivejšim skupinam mladih. Na voljo so programi, kot so Projektno učenje mlajših odraslih (PUMO+), Učne delavnice+, javna dela ter iniciativa ALMA. Pomembno vlogo ima tudi karierno svetovanje, ki ga izvajajo specializirani svetovalci za mlade. Ti nudijo podporo pri izbiri poklicne poti, razvoju veščin za iskanje zaposlitve in premagovanju različnih ovir, pri čemer uporabljajo tudi sodobne pristope, kot je virtualna resničnost za spoznavanje poklicev.
V letu 2025 je bilo za programe porabljenih 38,4 milijona evrov, v aktivnosti pa je bilo vključenih 22.379 mladih. Podatki še niso dokončni, saj ne vključujejo vseh resorjev, med drugim manjkajo še ukrepi, za katere je bilo predvidenih dodatnih 15 milijonov evrov. Program se financira iz državnega proračuna ter različnih evropskih virov, kot so Evropski socialni sklad Plus, Evropski sklad za regionalni razvoj in Mehanizem za okrevanje in odpornost, pa tudi iz Norveških skladov in programov Interreg.
Delodajalci lahko ob zaposlitvi mladih za nedoločen čas uveljavljajo tudi dodatne spodbude, kot je vračilo prispevkov za prvo zaposlitev.
V prihodnje ZRSZ načrtuje dodatno usmeritev v mlade NEET, ki niso prijavljeni v evidenci brezposelnih, ter krepitev sodelovanja z mladinskimi organizacijami na lokalni ravni. Ponovno uvajajo tudi programe subvencioniranih zaposlitev, prilagojene mladim, ki vključujejo mentorstvo in dodatna usposabljanja.
Poleg tega razvijajo storitev zaposlitvene podpore, v okviru katere bodo t. i. job coachi mladim pomagali tudi po zaposlitvi, z namenom ohranjanja delovnega mesta in dolgoročnejše vključitve na trg dela. Jamstvo za mlade tako ostaja eden ključnih instrumentov za izboljšanje položaja mladih, ki se sproti prilagaja novim izzivom na trgu dela.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
