Grb ali zvezda? "Partizani omogočili razmišljanje o samostojni Sloveniji"
SD ne bo podpisala Janševega Partnerstva za uspešno Slovenijo. Han pravi, da dialoga ne zavračajo, a za formalno partnerstvo ni zaupanja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Socialni demokrati ne bodo podpisali partnerstva za uspešno Slovenijo, ki ga je opozicijskim strankam ponudila vlada Janeza Janše. Predsednik SD Matjaž Han je po seji predsedstva in po poslanem odgovoru državnemu sekretarju Vinku Gorenaku pojasnil, da v stranki ne zavračajo dialoga, zavračajo pa sodelovanje v okviru, za katerega po njihovem ni zaupanja.
Han je poudaril, da ideja širšega dogovora za razvoj države za SD ni nova. Stranka je v programu zagovarjala desetletni socialni in razvojni sporazum, vendar tak dogovor po njegovih besedah ne more nastati samo med vlado in opozicijo. Najprej mora vključiti socialne partnerje, nato civilno družbo in šele potem politične stranke.
»Takšen dogovor je lahko pomemben okvir za razvoj države, vendar le, če temelji na zaupanju, spoštovanju demokratičnih postopkov in dejanski pripravljenosti, da se pomembna zakonodaja usklajuje,« je dejal Han.
Osrednje sporočilo SD je, da partnerstva ne razumejo kot podpisa dokumenta, ampak kot način ravnanja. »Partnerstvo ne nastane s samim podpisom. Nastane z ravnanjem, ki dokazuje, da je dialog iskren, vzajemen in utemeljen na spoštovanju,« je povedal predsednik SD.
Očitek o hitrih postopkih
Han je kot glavni razlog za zavrnitev navedel način dela nove koalicije v prvih tednih mandata. Po njegovih besedah so bili ključni zakoni sprejeti brez pravega dialoga, po hitrih postopkih, brez socialnega dialoga, javne razprave in vključevanja strokovne javnosti.
»Takšen pristop za nas pomeni odmik od načela, da se o ključnih razvojnih vprašanjih dogovarjamo v dialogu, s socialnimi partnerji in v javni razpravi,« je dejal.
Ob tem je pozval k vrnitvi demokratičnih standardov v državni zbor. Po njegovih besedah bi morali zakone praviloma sprejemati po rednih postopkih, ne po nujnih ali skrajšanih, razen kadar gre za resnične krizne razmere.
»Podpis ne pomeni nič, dejanja pa pomenijo veliko,« je dejal Han in dodal, da ponovna vzpostavitev spoštljive razprave, ustaljenih zakonodajnih postopkov in socialnega dialoga predstavlja predpogoj, da bi se sploh lahko pogovarjali o partnerstvu.
Sindikati kot ena od glavnih točk spora
Med najostrejšimi Hanovimi poudarki je bil poseg v sindikalno članarino. SD nasprotuje določbam zakona o delovnih razmerjih, ki ukinjajo obveznost odtegovanja sindikalne članarine prek plače.
Han je dejal, da sindikati ne smejo postati nasprotniki oblasti, ampak partnerji pri oblikovanju razvojnih in socialnih politik. »Absolutno pričakujem umik določb zakona o delovnih razmerjih, ki ukinjajo obveznost odtegovanja sindikalne članarine. To je ena največjih napak,« je dejal.
Po njegovih besedah želi oblast s tem finančno oslabiti sindikate. Han je ob tem spomnil, da so Socialni demokrati leta 2007 nasprotovali tudi ukinitvi obveznega članstva v obrtni, gospodarski in podjetniški zbornici, ker so po njihovem mnenju tako sindikati kot delodajalske organizacije pomemben del širšega socialnega dialoga.
Posebej je pozval tudi delodajalske organizacije, naj pri tem podprejo sindikate. »Če že politika ne more, pričakujem, da bodo vsaj sindikati in delodajalci pri nekaterih stvareh zavezniki. Brez sindikatov ni uspešnega gospodarstva, brez delodajalcev pa ni delavstva,« je dejal.
Davčna politika po Hanovo potrebuje širši dogovor
Han se je dotaknil tudi davčnih sprememb, ki jih vlada vključuje v interventni zakon. Dejal je, da so pred volitvami skoraj vse stranke govorile o potrebi po širšem konsenzu pri davčni politiki, zdaj pa se spremembe po njegovem sprejemajo na način, ki takšnega dogovora ne omogoča.
»Davčna politika potrebuje čas in konsenz, ki bo tako trden, da bo veljal dlje časa. Vsaka vlada pride in jo spreminja, kar je za gospodarstvo slabo,« je dejal.
Socialni demokrati po njegovih besedah podpirajo razbremenitev dela, ker si ljudje želijo višjih neto dohodkov. Hkrati pa zagovarjajo pravičnejšo obdavčitev premoženja kot del odgovorne davčne politike.
S tem je Han začrtal razliko med pripravljenostjo na sodelovanje pri posameznih vsebinah in zavrnitvijo formalnega partnerstva z vlado. SD po njegovih besedah ne bo podpisala dokumenta, bo pa sodelovala pri zakonih, ki so po njihovem dobri za državo in skladni z njihovimi vrednotami.
Kje so pripravljeni sodelovati
Han je poudaril, da SD ostaja konstruktivna opozicijska stranka. Kot področja, pri katerih so pripravljeni sodelovati ne glede na zavrnitev partnerstva, je navedel javno šolstvo, socialni dialog, postopno uvedbo brezplačnega vrtca, pokrajinsko zakonodajo, javno zdravstvo, socialno državo ter razvoj, ki temelji na znanju, inovacijah in zmanjševanju neenakosti.
Posebej je izpostavil tudi namero SD, da bi socialni dialog vpisali v ustavo. Po njegovih besedah bi s tem preprečili, da bi katerakoli oblast posegala proti sindikatom ali delodajalcem mimo temeljnega dogovarjanja.
»Brez socialnega dialoga ne bo uspeha,« je dejal Han.
Predsedstvo SD je odločitev o odgovoru na vladno pobudo sprejelo skoraj soglasno. Po Hanovih besedah se je en član predsedstva vzdržal, ostali pa so pismo podprli.
Leva sredina bo morala sodelovati pri ustavnih presojah
Na vprašanje o sodelovanju levosredinskih opozicijskih strank je Han dejal, da ne more govoriti o kondiciji drugih strank, pri sodelovanju pa po njegovem ni težav. Kot primer je navedel ustavne presoje, za katere opozicija potrebuje 30 poslanskih glasov.
»Tu moramo absolutno sodelovati,« je dejal.
Po njegovih besedah imajo SD, Svoboda in Levica lahko različne poglede na posamezne politične poteze, vendar ostajajo stranke leve sredine, ki nosijo odgovornost za razvoj iz prejšnjega mandata.
Han je ob tem zavrnil vtis, da so opozicijske stranke tekmovale, katera bo prej zavrnila Janševo ponudbo. V SD so po njegovih besedah odločitev sprejemali na organih stranke, po razpravah na terenu, klavzuri in predsedstvu.
»Jaz nisem stranka Matjaža Hana, da rečem: tako bo in tako ne bo. Socialni demokrati smo demokratična stranka in pomembne odločitve sprejemamo na organih,« je dejal.
Ustavna presoja zakona o tujcih že pripravljena
Han je ob koncu novinarske konference potrdil tudi, da imajo v SD že pripravljeno ustavno presojo glede zakona, ki državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah.
Po njegovih besedah so pri pripravi pomagali ustavni pravniki, tudi nekdanji predsednik stranke. SD bo predlog poslala Levici in Svobodi, saj je za vložitev zahteve za ustavno presojo potrebnih 30 poslanskih podpisov.
Han je ocenil, da bi bila ustavna presoja lažja pot kot referendum. Pri tem je poudaril, da gre za ljudi, ki živijo v Sloveniji, plačujejo davke in se vključujejo v lokalno okolje.
»Ključno nam je, da ljudem, ki živijo v lokalnem okolju, plačujejo davke in se vključujejo v društva, ne prepovedujemo sodelovanja samo zato, ker niso državljani,« je dejal.
Po njegovi oceni je za spremembo tudi politična računica, ki se po njegovih besedah ne bo izšla. Omenil je informacijo, da naj bi bil eden od motivov onemogočiti ponovno izvolitev ljubljanskega župana Zorana Jankovića, kar je označil za neprimerno.
Tudi o proslavi in zvezdi
Han je odgovarjal tudi na vprašanje o vabilu Zveze združenj borcev za vrednote NOB na državno proslavo. Del zveze se zaradi vprašanja praporov in simbolov ne počuti vabljene.
Han je dejal, da bi morali biti politiki po 35 letih samostojnosti na državo ponosni, proslave pa bi morale biti namenjene vsem državljankam in državljanom. Sam se jih bo, kot je dejal, udeleževal tudi naprej.
Ob tem je izrazil razočaranje, ker se po njegovem znova umetno deli ljudi. »Partizanski boj z rdečo zvezdo je omogočil, da smo lahko razmišljali o samostojni Sloveniji in osamosvojitvi,« je dejal.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
