Koliko v resnici zaslužimo? Polovica zaposlenih pod 2139 evri bruto
V Sloveniji je bilo lani 997.000 delovno aktivnih. Polovica zaposlenih ni presegla 2139 evrov bruto plače, 6,1 odstotka pa jih je opravljalo prekarno delo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Sloveniji je bilo lani 997.000 delovno aktivnih prebivalcev, toda podrobnejši pogled na trg dela razkriva precejšnje razlike pri plačah, izobrazbi in oblikah zaposlitve. Polovica zaposlenih je denimo oktobra prejela manj kot 2139 evrov bruto mesečno, nekaj več kot šest odstotkov delovno aktivnih pa je opravljalo eno od prekarnih oblik dela. Podatke je pred svetovnim dnevom dostojnega dela predstavil Statistični urad Republike Slovenije (SURS).
Med vsemi delovno aktivnimi je bilo lani 54 odstotkov moških in 46 odstotkov žensk. V starostni skupini od 20 do 64 let je bilo delovno aktivnih 78,3 odstotka prebivalcev, s čimer je Slovenija povprečje Evropske unije presegala za 2,2 odstotne točke. SURS je tudi pri ločeni objavi podatkov za leto 2025 navedel 997.000 delovno aktivnih prebivalcev. Med članicami EU sta imeli najvišjo stopnjo delovne aktivnosti Malta z 83,6 odstotka in Nizozemska s 83,4 odstotka. Na nasprotnem koncu sta bili Romunija z 69 odstotki in Italija s 67,6 odstotka.
Največ je prodajalcev, pri moških prevladujejo vozniki tovornjakov
Če pogledamo posamezne poklice, je bilo v Sloveniji največ prodajalcev in prodajalk. Lani jih je bilo približno 36.300. Prodajalka je bila tudi najpogostejši poklic med ženskami. Pri moških je bila slika drugačna – največ jih je delalo kot poklicni vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev.
V zadnjih dveh desetletjih se je močno spremenila tudi izobrazbena struktura zaposlenih. Pred 20 leti je imela višje- ali visokošolsko izobrazbo približno petina delovno aktivnih prebivalcev, lani pa že 38 odstotkov oziroma več kot tretjina. Višja izobrazba pa še ne pomeni nujno dela na delovnem mestu, ki ji ustreza. Delež čezmerno kvalificiranih delovno aktivnih je v Sloveniji znašal 20 odstotkov. Gre za osebe s terciarno izobrazbo, ki opravljajo poklice, za katere se praviloma zahteva nižja stopnja izobrazbe.
Slovenski delež je bil za 1,4 odstotne točke nižji od povprečja EU. Največ čezmerno kvalificiranih so imeli v Španiji, kjer je njihov delež dosegel 34 odstotkov, najmanj pa v Luksemburgu, kjer jih je bilo 6,8 odstotka.
Več kot šest odstotkov delavcev opravlja prekarno delo
Poleg običajnih zaposlitev so na trgu dela prisotne tudi nestandardne oziroma prekarne oblike dela. Lani jih je opravljalo 6,1 odstotka vseh delovno aktivnih. Največji skupini sta predstavljala študentsko in agencijsko delo. Med prekarne delavce statistiki uvrščajo tudi samozaposlene brez zaposlenih, ki delajo pretežno za eno stranko, ter zaposlene s krajšim delovnim časom, ki bi si želeli delati polni delovni čas.
Zanimive razlike pokažejo tudi podatki o plačah. Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah je oktobra lani znašala 2519 evrov. Pri moških je bila povprečna bruto plača približno 2581 evrov, pri ženskah pa 2445 evrov.
Toda povprečje ne pokaže celotne slike. Mediana bruto plače je znašala 2139 evrov, kar pomeni, da polovica zaposlenih te vrednosti ni presegla. Na drugi strani je najbolje plačana desetina zaposlenih prejemala več kot 4142 evrov bruto na mesec.
Ženske v povprečju na uro zaslužile 3,3 odstotka manj
Slovenija sicer sodi med države z razmeroma majhno razliko v plačah med spoloma. Pri plačah za oktober lani je tako imenovana plačna vrzel znašala 3,3 odstotka. Ženske so torej v povprečju za plačano uro zaslužile 96,7 odstotka povprečne bruto urne plače moških.
Razlike pa so med dejavnostmi precejšnje. Največja plačna vrzel je bila v rudarstvu, kjer je znašala 22,5 odstotka, sledile so finančne in zavarovalniške dejavnosti z 22,2 odstotka ter zdravstvo in socialno varstvo s 17,2 odstotka.
V treh dejavnostih je bila vrzel obrnjena, kar pomeni, da so ženske na uro v povprečju zaslužile več od moških. To je veljalo za prevoz in skladiščenje, kjer je znašala −11,6 odstotka, oskrbo z vodo in ravnanje z odpadki z −11 odstotki ter gradbeništvo z −8,9 odstotka.
V službi bomo v povprečju več kot 37 let
Podaljšuje se tudi pričakovana delovna doba. Lani je v Sloveniji znašala 37,2 leta, kar je skoraj tri leta več kot pred desetletjem. Pri moških je pričakovana delovna doba znašala 38,3 leta, pri ženskah pa 36,1 leta. Slovensko povprečje je bilo zelo blizu povprečju EU, ki je znašalo 37,5 leta. Najdaljšo pričakovano delovno dobo so imeli na Nizozemskem, 44 let, najkrajšo pa v Romuniji, 32,7 leta.
Razlika med moškimi in ženskami je bila v Sloveniji 2,2 leta. Največjo so zaznali v Italiji, kjer lahko moški v povprečju pričakujejo kar 8,9 leta daljšo delovno dobo od žensk. Le v treh članicah EU je bila pričakovana delovna doba žensk daljša od moške – v Litvi za 1,3 leta, Latviji za 0,9 leta in Estoniji za 0,7 leta.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
