Kirbiš Rojs prav tako uspešna

Odbor za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je predstavitev Monike Kirbiš Rojs ocenil kot ustrezno. Za takšno mnenje je glasovalo devet članov odbora, proti ni bil nihče, opozicija pa se je glasovanja vzdržala.

Največ poudarka Palestini, Kitajski, JEK2 in strateški avtonomiji

Robert Golob je Kajzerju dejal, da se bo njegova načelnost v prihodnjem mandatu večkrat znašla na preizkušnji. Opozoril je, da svet ni več urejen tako kot v preteklih desetletjih, a da se mora Slovenija po njegovem kljub temu držati načel mednarodnega prava, ne pa se preprosto prilagoditi »realpolitiki močnih«. Posebej je poudaril, da bo moral Kajzer veliko tihe diplomacije uporabiti tudi znotraj države, saj so po Golobovi oceni med predsednico republike, predsednikom DZ, vlado in zunanjim ministrstvom že zdaj vidna razhajanja.

Pri Palestini je izpostavil Zahodni breg, politiko vlade Benjamina Netanjahuja in spoštovanje odločitev mednarodnega kazenskega sodišča. Vprašal ga je tudi o prihodnji humanitarni pomoči za Gazo, odnosu do ameriških pobud, Grenlandiji, Kitajski in Tajvanu, izboru dobavitelja za JEK2, hrvaških pričakovanjih pri drugem bloku krške nuklearke ter evropski strateški avtonomiji na področju obrambe, financ, umetne inteligence in vesolja.

Kajzer uspešno čez oba odbora

Tone Kajzer je uspešno prestal zaslišanje pred obema pristojnima odboroma. Odbor za zunanjo politiko je njegovo predstavitev ocenil kot ustrezno z osmimi glasovi za in brez glasu proti.

Pred tem mu, presenetljivo, ni nasprotoval, v imenu poslanske skupine Svoboda, niti Robert Golob. Dejal je, da je Kajzer »verjetno najboljši kandidat nove vlade«, ob tem pa dodal, da bo njegovo primernost presojal predvsem po tem, ali bo načelom, ki jih je predstavil na zaslišanju, sledil tudi v praksi.

Kajzerjevo predstavitev je kot ustrezno ocenil tudi Odbor za zadeve Evropske unije, in sicer s sedmimi glasovi za in enim proti.

Kajzer brez jasnega odgovora o umiku priznanja Palestine

Na vprašanja opozicijskih poslancev, ali se zavzema za umik slovenskega priznanja Palestine, Kajzer ni dal jasnega odgovora. Večkrat je poudaril, da je bilo priznanje Palestine »politični akt«, hkrati pa dejal, da ne pričakuje popolnega obrata slovenske politike za 180 stopinj.

Preberite še

Tehnologija

Nad Slovenijo vse več dronov: razlog je precej drugačen, kot bi pričakovali

Podprl je nadaljevanje humanitarne pomoči za Gazo, pri odnosu do Izraela pa napovedal precej drugačen ton od dosedanjega.

Dejal je, da Slovenija Izraela »vsekakor ne bo več obsojala in dajala vrednostnih sodb«.

Dodal je, da se Slovenija v konfliktu ne bi smela postavljati v vlogo zagovornice ene ali druge strani. »Nisem ne advokat Izraela ne advokat Palestine, ampak advokat Slovenije,« je dejal.

Po njegovih besedah mora zunanji minister najprej delovati v interesu Slovenije, nato pa s preudarnimi koraki prispevati k umirjanju konflikta in iskanju kompromisa. Poudaril je tudi, da se je treba pogovarjati z Izraelom, spoštovati mednarodno pravo in staviti na tiho diplomacijo, ne na glasne javne obsodbe.

Kajzer izpostavil Nemčijo in Francijo

Kajzer je med evropskimi poudarki posebej omenil Nemčijo in Francijo kot ključni, čeprav ne edini nosilki evropskega povezovanja. Ob tem je napovedal, da bo Slovenija gradila partnerstva z vsemi članicami EU, njen pristop pa naj bi temeljil na iskanju soglasja, gradnji koalicij in konstruktivnem prispevku k skupnim evropskim rešitvam.

Napovedal meritokratsko kadrovanje v diplomaciji

Poseben poudarek je namenil tudi diplomatskemu aparatu. Napovedal je meritokratski sistem kadrovanja, sistematično usposabljanje diplomatov in krepitev karierne diplomatske poti. Po njegovem diplomatski poklic zahteva znanje, integriteto, jezikovne in medkulturne kompetence ter predanost javnemu interesu.

Želi usklajeno delovanje s predsednico republike

Kajzer je napovedal tudi usklajeno delovanje s predsednico republike in njenim uradom. Poudaril je, da ima predsednica države na področju zunanje politike pomembno vlogo, zato je po njegovem za uspešno diplomacijo ključno sodelovanje med vlado, predsednico republike in državnim zborom.

Pokrajine kot ena od prioritet koalicije

Monika Kirbiš Rojs je pri predstavitvi poudarila, da uvedbo pokrajin razume kot eno pomembnejših nalog prihodnje vlade. Slovenijo je opisala kot izrazito centralizirano državo, v kateri se razlike povečujejo tako med regijami kot znotraj njih.

Po njenem bi pokrajine omogočile bolj enakomeren razvoj, učinkovitejše izvajanje regionalnih nalog in boljše črpanje evropskih sredstev.

Ob tem se zaveda, da koalicijski glasovi za takšen projekt ne bodo dovolj. Ker gre za širšo ustavno in politično spremembo, bo po njenih besedah treba podporo iskati tudi zunaj koalicije. Kot eno od možnosti je omenila partnerstvo za razvoj, v okviru katerega bi se politični akterji lahko dogovorili tudi o tem vprašanju.

Kirbiš Rojs meni, da bi pokrajine prispevale tudi k večji politični stabilnosti in boljši organizaciji razvojnih politik. Kot primer ureditve, iz katere bi se Slovenija po njenem lahko česa naučila, je izpostavila Avstrijo.

Kajzer: »Nisem advokat Izraela ali Palestine, sem advokat Slovenije«

Kajzer je v odgovorih poudaril, da diplomacija po njegovem ni tekmovanje v glasnosti, ampak iskanje načinov, kako v realnih mednarodnih razmerah zaščititi slovenske interese. Kot jedro zunanje politike je znova navedel varnost in blaginjo Slovenije. Pri diplomatsko-konzularni mreži ni napovedal hitrih odpiranj ali zapiranj predstavništev, ampak strateški pregled. Razvojno pomoč želi bolj povezati z gospodarsko diplomacijo, da bi koristila tudi dolgoročnim partnerstvom in prisotnosti slovenskih podjetij na tujih trgih. Pri Gazi je dejal, da ni »advokat Izraela niti advokat Palestine«, ampak »advokat Slovenije«. Podprl je humanitarno pomoč Palestincem in možnost njenega povečanja, vendar glede na finančne zmožnosti države.

Od Kajzerja zahtevali konkretnejše odgovore

V prvem sklopu vprašanj so poslanci od Toneta Kajzerja zahtevali predvsem konkretizacijo njegove predstavitve. Dušana Stojanovića je zanimalo, katere tri zunanjepolitične prioritete bi postavil v ospredje, kako bi meril uspešnost slovenske diplomacije in kaj načrtuje z diplomatsko-konzularno mrežo.

Meira Hot je odprla vprašanje, ali »interesno usmerjena zunanja politika« pomeni odmik od dosedanje načelne drže pri spoštovanju mednarodnega prava. Največji poudarek je namenila Gazi, odnosu do Izraela, priznanju Palestine, humanitarni pomoči Palestincem, UNRWA, embargu na izraelsko orožje in sankcijam proti skrajnim članom izraelske vlade.

Alenka Bratušek pa je izpostavila tri politično občutljive teme: krepitev Nata ob koalicijski partnerici, ki napoveduje referendum o izstopu iz zavezništva, napoved obiska predsednika DZ v Moskvi ter Kajzerjevo preteklo afero z zaupno depešo.

Zanimalo jo je, kako bi kot minister ravnal, če bi se podobna zloraba zaupnih informacij zgodila v njegovem mandatu.

Manj birokracije, več regij in sedež ministrstva v Mariboru

Kirbiš Rojs je bila kritična do preobsežne birokracije pri evropskih projektih.

Po njenem občine in podjetja ne potrebujejo novih obrazcev, ampak hitrejše in bolj predvidljive postopke. Zavzela se je za pregled zakonodaje, enoten elektronski portal za prijavo projektov in več pristojnosti na regionalni ravni.

Ponovno je podprla ustanovitev pokrajin, do takrat pa prenos nekaterih državnih institucij iz Ljubljane v druge dele države.

Napovedala je tudi, da bi bil sedež ministrstva v Mariboru, pri delu v javni upravi pa podpira več fleksibilnosti in delo od doma, saj se po njenih besedah ljudje na javni potniški promet trenutno težko zanesejo.

Robert Balen

Kirbiš Rojs: Prva naloga bo preprečiti izgubo evropskega denarja

Monika Kirbiš Rojs je kot kandidatka za ministrico za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj največ pozornosti namenila evropskim sredstvom. Ocenila je, da Slovenija pri črpanju ni tako uspešna, kot se pogosto prikazuje, saj naj bi bila pri sredstvih iz obdobja 2021–2027 šele na 20. mestu med članicami EU.

Kot ključno nalogo je izpostavila, da država ne sme izgubiti denarja, ki ji je na voljo, še posebej pri kohezijskih sredstvih in skladu za pravični prehod. Opozorila je tudi na težave v prihodnjih proračunih, zaradi katerih naj bi nekateri projekti kljub odobritvam že stali.

Grgurevič ostro opozorila, Mahnič ji očital provokacijo

Pred koncem predstavitve je prišlo do krajšega zapleta zaradi glasnosti govora. Lena Grgurevič je ostro opozorila, da kandidata težko sliši, in predsedujočemu očitala, da ni bilo primerno, kako je njen poseg obravnaval.

Dejala je, da kandidata ne more spraševati, če ga med predstavitvijo ne sliši dovolj dobro.

Žan Mahnič ji je nato očital, da ne gre za težavo z glasnostjo, ampak da »hodi provocirat« na odbore.

Predsedujoči je razpravo umiril z opozorilom, da sam daje in odvzema besedo, ter napovedal, da morajo vprašanja ostati vezana na področje zunanjih in evropskih zadev.

Jure Klobčar

Kajzer se je odzval mirno, dejal, da bo govoril bližje mikrofonu, in se opravičil, če je bil pretiho. V zaključku je poudaril, da si želi odprtega in konstruktivnega dialoga z odboroma ter usklajenega delovanja s predsednico republike. Spomnil je tudi na deklaracijo o zunanji politiki iz leta 2015 in dejal, da Slovenija »ni otok«, saj so njena varnost, gospodarska uspešnost in mednarodni vpliv povezani z zavezniki, partnerji in sosedi.

Močan poudarek na ZDA in transatlantski smeri

V nadaljevanju je Kajzer največji politični poudarek postavil na transatlantske odnose. Dejal je, da so ti »nepogrešljiv steber slovenske varnosti«, Nato pa temelj kolektivne obrambe, še posebej v času vojne v Ukrajini.

Napovedal je tudi okrepitev strateškega dialoga z ZDA na področju gospodarstva, tehnologije, energetike in kibernetske varnosti.

Ker je v Beli hiši znova Donald Trump, je ta poudarek mogoče razumeti kot signal približevanja Washingtonu oziroma novi ameriški administraciji.

Ob tem je Kajzer izpostavil še pobudo Tri morja, srednjeevropsko povezovanje in gospodarsko diplomacijo, ki naj bi slovenskim podjetjem pomagala pri investicijah, novih trgih, tehnologijah in kritičnih surovinah.

Kajzer: Slovenija v svetu »ne more biti zgolj opazovalka«

Tone Kajzer je predstavitev začel osebno, nato pa hitro prešel k širši sliki sveta. Zunanjo politiko je opisal kot »osnovno orodje za uresničevanje vitalnih nacionalnih interesov«, med katerimi je izpostavil varnost, stabilnost in blaginjo državljanov.

Jure Klobčar

Govoril je o »geopolitični nevihti«, ruski agresiji na Ukrajino, nestabilnosti na Bližnjem vzhodu in tekmovanju med ZDA in Kitajsko.

Njegov ključni poudarek: Slovenija kot članica EU, Nata in Združenih narodov v teh razmerah »ne more biti zgolj opazovalka«, ampak mora voditi aktivno, pragmatično in interesno usmerjeno zunanjo politiko.

Kajzer pred zunanjepolitičnim odborom

Kajzer je kandidat za enega najbolj izpostavljenih resorjev, saj bo zunanje ministrstvo v prihodnjem mandatu delovalo v času vojne v Ukrajini, napetih razmer na Bližnjem vzhodu, razprav o evropski varnosti in pritiskov znotraj Nata.

Je karierni diplomat, nekdanji državni sekretar na zunanjem ministrstvu ter nekdanji veleposlanik Slovenije v ZDA, na Finskem in Danskem.

V širši javnosti je postal bolj politično izpostavljen leta 2022, ko je bil predčasno odpoklican z mesta veleposlanika v Washingtonu zaradi posredovanja interne diplomatske depeše Janezu Janši.

Kirbiš Rojs pred resorjem evropskega denarja in občin

Kirbiš Rojs prihaja na resor, ki bo pomemben predvsem zaradi evropskih sredstev, regionalnega razvoja in razmerja med državo ter občinami. Gre za področja, ki so pogosto manj glasna od klasičnih političnih resorjev, a so za občine, razvojne projekte in črpanje evropskega denarja zelo konkretna.

Po podatkih Državnega sveta je ekonomistka, sekretarka Državnega sveta, v preteklosti pa je bila zaposlena na ministrstvu za finance, v NLB, v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter v Mestni občini Maribor.

Bila je tudi državna sekretarka, pristojna za kohezijsko politiko, in je sodelovala pri pripravi dokumentov za evropska sredstva v obdobju 2021–2027.