Redna plača kot “ugodnost”? Sindikate jezijo oglasi trgovcev
Sindikat opozarja, da trgovci osnovne zakonske obveznosti prepogosto lažno oglašujejo kot ugodnosti za delavce. Plače transparentno prikazujejo le pri dveh trgovcih.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kupci na vratih slovenskih trgovin pogosto preberejo zaposlitvene oglase, kjer trgovci z velikimi črkami obljubljajo redno plačilo in plačane prispevke. Ti oglasi osnovne zakonske pravice predstavljajo kot ugodnost za nove sodelavce, kar pa v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije (SDTS) močno kritizirajo.
Generalna sekretarka sindikata Lepa Vasilič opozarja, da redno plačilo ter povračilo stroškov za prevoz in malico nista ugodnosti, temveč zakonski obveznosti delodajalca.
Takšno oglaševanje po mnenju sindikata nevarno znižuje standarde na trgu dela. Dodajajo še, da če podjetje spoštovanje zakona predstavlja kot posebno prednost, iskalcem zaposlitve sporoča, naj ne pričakujejo ničesar nad osnovnim standardom.
Lepa Vasilič izpostavlja, da bi morali delodajalci med seboj tekmovati z višjimi osnovnimi plačami in boljšimi delovnimi pogoji, ne pa s tistim, kar jim že tako ali tako nalaga zakon.
Kultura zaposlovanja v panogi tako pogosto ostaja ujeta v poudarjanje zakonskih temeljev, namesto da bi naslavljala dejanske potrebe delavcev po dostojnem plačilu za težko delo v trgovini.
Evropska direktiva končuje obdobje skrivanja številk
Nova evropska zakonodaja bo kmalu prekinila to prakso skrivanja osnovnih podatkov. Slovenija mora do 7. junija 2026 v svoj pravni red prenesti direktivo o preglednosti plačil, ki korenito spreminja pravila igre.
To iskalcem zaposlitve omogoča, da že pred prijavo ocenijo, ali delovno mesto ustreza njihovim finančnim pričakovanjem.
Nova pravila prinašajo še večjo moč delavcem na razgovorih za službo. Kadrovniki kandidata ne bodo več smeli vprašati, kolikšno plačo je prejemal pri prejšnjem delodajalcu. S tem zakonodajalec preprečuje, da bi se morebitno prenizko plačilo iz preteklosti prenašalo v novo zaposlitev.
Nova pravila prinašajo pomembne pravice tudi tistim, ki so v podjetju že zaposleni. Delavec bo imel pravico do podatkov o povprečnih ravneh plač za delavce, ki opravljajo isto ali enakovredno delo. Če bo razlika v plačilu med spoli v podjetjih z več kot 100 zaposlenimi presegla pet odstotkov, bodo morali delodajalci izvesti plačno presojo in to razliko odpraviti.
Prav tako zakonodaja prepoveduje pogodbene določbe, ki bi delavcem onemogočale razkritje njihove plače drugim osebam. Če delavec sumi na diskriminacijo, se bo dokazno breme preneslo na podjetje. To pomeni, da mora delodajalec na sodišču dokazati, da ni kršil pravil o enakem plačilu, in ne delavec. V primeru potrjenih kršitev bodo imeli zaposleni pravico do polne odškodnine.
Lepa Vasilič iz sindikata SDTS pojasnjuje, da te spremembe močno izboljšujejo položaj delavcev. Danes se kandidati na razpisana mesta pogosto prijavljajo povsem brez osnovnih informacij o plačilu, kar jih postavlja v neenakopraven pogajalski položaj. Nova pravila bodo to neenakost zmanjšala in omejila netransparentne prakse.
Trgovci se na te spremembe že odzivajo. V Lidlu pojasnjujejo, da višino plače v oglasih za prodajalce in skladiščnike transparentno komunicirajo že leta. Zagotavljajo, da bodo pravočasno prilagodili vse procese, ki jih zahtevajo nova pravila.
Tudi v Tušu so s pripravami na obveznosti iz direktive že začeli, da zagotovijo njeno pravočasno izvajanje v letu 2026.
Transparentnost v praksi: Kdo razkriva in kdo skriva?
Na slovenskem trgu trenutno le redki trgovci vnaprej razkrijejo plačne razpone. Medtem ko večina podjetij višino prejemkov skriva do konca razgovora, Lidl in Hofer v svojih oglasih navajata konkretne številke. To iskalcem zaposlitve omogoča lažjo primerjavo še pred prvo oddano prošnjo.
Hofer za delovno mesto prodajalca v Ljubljani v oglasu na svoji karierni strani navaja, da začetno plačilo za 30 ur tedensko znaša 1.800,75 evra bruto na mesec. Ta znesek se nato skozi leta samodejno zvišuje do 1.967,25 evra bruto (to je zadnja, 6. stopnja).
Lidl za svojo »Lidlovo 36ko« oglašuje bruto plačo, ki za 36 ur dela na teden v prvem letu znaša 1.630 evrov bruto, v četrtem letu pa zraste na 1.865 evrov na mesec. Podjetje te ure šteje kot polni delovni čas za pokojninsko dobo.
Povsem drugačno sliko kažejo oglasi trgovcev, ki konkretnih plač ne objavljajo vnaprej.
Trgovec Jager v svojih razpisih v ekipo vabi z obljubo o stimulativnem in rednem plačilu.
Podjetje Eurospin v oglasu za prodajalca v Novem mestu prav tako izpostavlja redno plačilo, zraven pa dodaja regres v višini 2.000 evrov.
Mercator v oglasih za prodajalce v Krškem poudarja stabilno zaposlitev v največjem trgovskem podjetju.
Podobno v podjetju Spar v oglasih izpostavljajo predvsem delo v sodobno opremljenih poslovalnicah, pri Tušu pa med ugodnostmi še vedno neposredno navajajo »redno in stimulativno plačilo«.
Hofer naj bi sicer v začetku leta plače v prodaji zvišal za 16 odstotkov. Lani je Hofer izplačal regres v višini 1.800 evrov, medtem ko Lidl obljublja 2.000 evrov. Eurospin k svoji ponudbi v Novem mestu dodaja še povračilo za prehrano v znesku 7,96 evra za vsak delovni dan.
Druga stran medalje: Intenzivnost dela in past najvišjih razredov
Čeprav transparentnost Lidla in Hoferja kandidatom olajša odločitev, sindikat ob tem izpostavlja resne pomisleke. Lepa Vasilič pojasnjuje, da delo v diskontnih prodajalnah prinaša visoke fizične in psihične obremenitve.
Kadrovske zasedbe so tam pogosto minimalne, tempo dela pa hiter. To pomeni, da mora en delavec v kratkem času opraviti veliko različnih nalog, od hitrega skeniranja na blagajni do zlaganja težkih izdelkov na police.
Podjetje Hofer na primer javno izpostavlja najvišjo bruto plačo prodajalca v višini 2.373 evrov za polni delovni čas. Lepa Vasilič svari, da redkokdo v praksi dejansko dočaka to stopnjo na plačni lestvici.
Intenziven tempo dela namreč marsikoga prisili v odhod ali menjavo poklica, preden nabere dovolj let delovne dobe za najvišje izplačilo. Visoke številke v oglasih tako pogosto delujejo kot marketinška poteza, da bi pridobili nov kader.
Plačna uravnilovka razvrednoti odgovornost
Sindikat ob analizi panoge opozarja na težavo, ki jo strokovno imenujejo plačna kompresija. V praksi to pomeni, da se razlike med plačami za manj zahtevna in bolj zahtevna delovna mesta vztrajno zmanjšujejo.
Nekateri delodajalci osnovnih plač ne uskladijo z rastjo življenjskih stroškov, temveč razliko do zakonsko določene minimalne meje pokrijejo s posebnimi doplačili.
Takšen sistem po mnenju sindikata ustvarja razmere, v katerih delavec na začetnem delovnem mestu in izkušen vodja izmene na koncu meseca prejmeta skoraj enako osnovno plačilo. Lepa Vasilič pojasnjuje, da to delavce izjemno demotivira, saj podjetja njihove večje odgovornosti in dodatnega truda finančno ne nagradijo ustrezno.
Največja podjetja v odgovorih za naš časnik zatrjujejo, da skrbijo za ustrezne razlike med plačnimi razredi. V podjetju Tuš pojasnjujejo, da njihova podjetniška kolektivna pogodba iz lanskega junija določa, da najnižja osnovna plača v četrtem tarifnem razredu ne sme pasti pod minimalno raven. Pri njih tako nihče od trgovcev za polni delovni čas nima doplačila do minimalne plače.
Tudi v podjetju Spar navajajo, da noben zaposleni v prodaji za polni delovni čas ne prejme tega doplačila.
V Lidlu, kjer bodo plače znova povišali prvega marca, poudarjajo, da zaposlenih z dodatkom do minimalne plače niso imeli niti pred tem dvigom.
Pri podjetju Hofer prav tako navajajo, da nihče od njihovih dva tisoč zaposlenih nima zgolj minimalne plače.
Obvezni zimski regres ne sme zamenjati božičnice
Trgovci se v tem času prilagajajo tudi novim državnim pravilom o obveznem izplačilu zimskega regresa.
Ta bo letos znašal najmanj 741 evrov, kolikor ga bodo zaposlenim namenili tudi pri Hoferju. V podjetju Spar so lani ob zimskem regresu zaposlenim namenili še nagrado za poslovno uspešnost, pri čemer so izplačani zimski regres od tega zneska nagrade odšteli.
Pri podjetju Lidl so poleg zimskega regresa ob koncu minulega leta izplačali tudi dodatno nagrado za poslovno uspešnost.
Pri podjetju Tušu so božičnico v preteklosti že izplačevali, za letošnje leto pa odločitve o morebitnih drugih dodatnih izplačilih ob koncu leta še niso sprejeli.
Sindikat obvezni zimski regres ocenjuje kot pozitiven korak za socialno varnost zaposlenih, a hkrati na terenu zaznava nekatere problematične prakse.
Lepa Vasilič opozarja, da nekateri delodajalci to novo zakonsko obveznost razumejo kot neposreden razlog za zmanjšanje ali ukinitev prostovoljnih nagrad za poslovno uspešnost.
Sindikat podjetjem sporoča, da zimski regres predstavlja neodtujljivo pravico vsakega delavca, medtem ko nagrada pomeni delitev ustvarjene dodane vrednosti in dobička.
Zato predstavniki delavcev pričakujejo, da podjetja obe izplačili v praksi obravnavajo popolnoma ločeno.
Na kaj morate biti pozorni v letu 2026?
Lepa Vasilič iz sindikata SDTS svetuje delavcem, naj v letu 2026 posebno pozornost namenijo podpisu novih pogodb in natančnemu pregledu plačilnih list.
Sindikat svari predvsem pred morebitnim prikrivanjem nizke osnovne plače z različnimi dodatki, ki sicer povišajo končni znesek, a ne vplivajo na osnovo za odmero pokojnine ali bolniškega nadomestila.
Iskalci zaposlitve naj zato zahtevajo jasne podatke o osnovni bruto plači že na prvem razgovoru. Nova evropska pravila namreč to v prihodnje zapovedujejo kot nujen standard za vse delodajalce.
Prihodnost v trgovski panogi prinaša večjo moč posamezniku, ki išče zaposlitev. Transparentnost ne bo več le prostovoljna izbira nekaterih diskontnih trgovcev, temveč postaja zakonska obveznost za vse igralce na trgu.
Delavci bodo tako v prihodnje lažje ločili med podjetji, ki ponujajo le goli zakonski minimum, in tistimi, ki dejansko vlagajo v svoje kadre. Večja preglednost bo po mnenju sindikata dolgoročno prispevala k boljšim pogojem dela za vse zaposlene v trgovini.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
