Kdo bi uvedel obvezno služenje vojaškega roka in povečal izdatke za Nato?
Preverili smo stališča političnih strank glede obrambe. Večina uvedbi obveznega vojaškega roka nasprotuje, pri vprašanju o višjih izdatkih za Nato pa so mnenja deljena.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V uredništvu Svet24 smo preverili stališča političnih strank, ki so v javnomnenjski raziskavi devetega februarja, ki ga je naredila Mediana za časnik Delo, zbrale več kot en odstotek podpore.
Politične akterje smo povprašali o obveznem vojaškem roku in financiranju obrambe znotraj zveze Nato.
Odgovore so nam posredovale stranke Gibanje Svoboda, Nova Slovenija, Piratska stranka, Demokrati, Resnica, Prerod, Mi socialisti, Levica, Socialni demokrati in Slovenska nacionalna stranka.
S Slovenske demokratske stranke so nam odgovorili naknadno, njihove odgovore smo dodali ob našo interpretacijo njihovega programa.
Obvezno služenje vojaškega roka
Večina političnih strank ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka nasprotuje.
V Gibanju Svoboda pojasnjujejo, da o ponovni uvedbi naborništva ne razmišljajo. Kadrovsko popolnjevanje Slovenske vojske si predstavljajo v obliki zaposlovanja novih pripadnikov in pripadnic. Ob tem ugotavljajo, da s trenutnim sistemom popolnjevanja uspešno dosegajo ali celo presegajo cilje zaposlovanja novih pripadnikov tako v stalni sestavi kot tudi v pogodbeni rezervi.
Predstavniki Nove Slovenije primarno zagovarjajo prostovoljno naborništvo in ocenjujejo, da mora država pri graditvi varnosti najprej uporabiti prostovoljne kadrovske kapacitete. Zaradi nejasnosti iz preteklih javnih nastopov smo v uredništvu Svet24 stranko prosili za dodatna pojasnila. V odgovoru so prvotno stališče potrdili, a dodali: »V kolikor bi se varnostna situacija v Sloveniji oziroma Evropi zaostrila in bi se pokazala nujna potreba po obveznem služenju vojaškega roka, pa bi razmislili tudi o tej možnosti.« Stranka ob tem opozarja, da takšen ukrep zahteva popolno spremembo vojaškega sistema, saj mora država nabornikom zagotoviti opremo in nastanitve ter izšolati mentorje.
Piratska stranka ponovni uvedbi nasprotuje in na zastavljeno vprašanje odgovarja izključno z besedama: »Ne, nikakor.«.
Stranka Demokrati predlaga uvedbo splošnega opravljanja državljanske solidarnosti za vse mladostnike, tako za dekleta kot fante. Mladi bi po končani srednji šoli oziroma v obdobju med dopolnjenim osemnajstim in enaindvajsetim letom opravili dva meseca vojaškega oziroma policijskega usposabljanja, ali pa bi opravili tri mesece civilnega služenja v institucijah socialne oskrbe. V stranki navajajo, da država s tem investira v človeške vire iz proračuna za obrambo, kar bo omogočilo okrepitev zavedanja o pomenu države, varnosti in skupnosti.
Stranka Resnica obveznemu vojaškemu roku nasprotuje, pri čemer pa podpira oblikovanje aktivnega jedra vojske. Državljani bi vojaške sposobnosti pridobivali neposredno v procesu izobraževanja na poklicni in srednji stopnji ter nato še v trenažnih centrih. Na ta način bi čim večje število državljanov pridobilo osnovna znanja in sposobnosti za samozaščitno delovanje v nujnih primerih.
Predstavniki stranke Prerod ponovne uvedbe obveznega služenja ne podpirajo. Ocenjujejo, da mora takšen ukrep vedno izhajati iz ocen ogroženosti in nalog Slovenske vojske. Dodajajo pojasnilo o vlogi vojske in strogo poudarjajo, da Slovenska vojska ni vzgojni ali korektivni element, saj morajo vzgojno vlogo opraviti v prvi vrsti starši oziroma drugi akterji v izobraževalnem procesu.
V stranki Mi socialisti na vprašanje odgovarjajo jasno in kratko, da uvedbi obveznega služenja vojaškega roka nasprotujejo.
Levica ponovni uvedbi obveznega služenja prav tako nasprotuje. Predstavniki menijo, da država varnost celovito in uspešno zagotovi s profesionalnimi obrambnimi in civilnimi strukturami, s poudarkom na zaščiti prebivalstva, civilni zaščiti ter odzivanju na podnebne in druge krize.
Socialni demokrati odločno nasprotujejo ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka. Opozarjajo, da sodobno vojskovanje neusmiljeno zahteva profesionalne in motivirane pripadnike, ne pa zgolj kratkotrajno vpoklicanih nabornikov. Dodajajo, da lahko le profesionalna vojska odgovorno in učinkovito opravlja svoje poslanstvo, hkrati pa dosledno spoštuje načelo prostovoljne izbire življenjske poti.
Slovenska nacionalna stranka uvedbo naborniškega sistema podpira. Zagovarjajo obvezno služenje vojaškega roka za vse moške in ženske državljane od osemnajstega do sedemindvajsetega leta starosti. Stranka v svojem načrtu predvideva tudi možnost civilne alternative za osebe, ki iz zdravstvenih ali drugih upravičenih razlogov ne morejo služiti z orožjem. Njihov glavni cilj pri tem predstavlja vzpostavitev usposobljene rezervne sile za obrambo države.
Ker Slovenska demokratska stranka na naša vprašanja do objave članka ni odgovorila, smo v uredništvu Svet24 njihova stališča poiskali neposredno v uradnem programu stranke. V 84. točki programa izrecno napovedujejo uvedbo obveznega vojaškega usposabljanja, pri čemer dopuščajo upoštevanje ugovora vesti. Zapisali so, da želijo s tem ukrepom bistveno okrepiti rezervno sestavo ter poskrbeti za njeno usposabljanje in opremljanje. Naknadno so nam iz stranke posredovali uradne odgovore, v katerih na prvo mesto postavljajo zagotovitev pogojev za rast in obstoj stalne poklicne sestave ter pogodbene rezervne sestave. Ob tem pojasnjujejo, da država neizogibno potrebuje neko obliko obveznega usposabljanja za vsako generacijo, če prostovoljni pristopi ne bi zadostovali.
Financiranje obrambe znotraj zveze Nato
Gibanje Svoboda poudarja, da varnost ne pomeni samo orožja in da ima Slovenija enega najboljših sistemov civilne zaščite. Navajajo, da državo zavezuje zgolj resolucija, ki predvideva dvig sredstev za obrambo na tri odstotke bruto domačega proizvoda do leta dvetisočtrideset, in ta cilj smiselno uokvirjajo v kontekst zavezništva Nato.
Nova Slovenija izrecno in odločno poudarja nujnost doslednega spoštovanja zavez Natu in modernizacijo obrambnih zmogljivosti. V stranki svarijo, da Slovenija s pasivnostjo ogroža svojo verodostojnost v okviru zavezništva in izgublja možnost učinkovitega sodelovanja pri kolektivni obrambi.
Piratska stranka se o članstvu in zavezah Natu ne opredeljuje neposredno, jasno pa zavrača dvig izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda. V stranki navajajo, da bi obrambi namenili največ do tri cele pet desetine odstotka, vendar pod strogim pogojem, da država ta dvig nameni izključno financiranju kibernetske obrambe in digitalne suverenosti informacijskih sistemov.
Demokrati zagovarjajo izpolnjevanje sprejetih mednarodnih zavez in zahtevajo doseganje cilja dveh odstotkov bruto domačega proizvoda. Pojasnjujejo, da gre za zavezo Slovenije iz leta dvetisočštirinajst in da mora država najprej izpolniti obstoječe zaveze. Stranka ob tem trdi, da je trenutna vlada Slovenijo že zavezala k financiranju do pet odstotkov za obrambo in varnost.
Stranka Resnica o izstopu iz Nata ne govori, a hkrati ne podpira avtomatičnega povečevanja izdatkov. Predstavniki zavračajo tuje kvote in ocenjujejo, da pet odstotkov krepko presega gospodarske zmožnosti mnogih držav. Stranka poudarja realne zmožnosti in utemeljenost porabe, pri čemer navaja trditev, da so zavezniki ta odstotek določili pod pritiskom in povsem brez realnih podlag.
V stranki Prerod se o Natu ne opredelijo, menijo pa, da pet odstotkov ni realna številka in da po tako visokem deležu ni prave potrebe. Slovenija lahko po njihovi strokovni oceni do leta dvetisočtrideset racionalno porabi do dva cela pet desetine odstotka za obrambo. Dodajajo še, da bi država ob tem lahko namenila do en odstotek za dvonamenske raziskave in razvoj prebojnih tehnologij.
Stranka Mi socialisti o izstopu ne govori neposredno, vendar zavrača izpolnjevanje zavez Nato pakta, pri čemer poudarjajo, da zavezništvu ne bi namenili niti enega centa. Zavezništvu očitajo usmeritev v ekspedicije, s katerimi vojaško najmočnejše države uveljavljajo geopolitične interese in ohranjajo teritorialni nadzor.
Levica se v tem sklopu odgovorov o članstvu Nata ne opredeljuje neposredno, dvig na pet odstotkov pa v celoti zavrača. V stranki predlagajo, da mora država sredstva preusmeriti v krepitev infrastrukture varnosti javnega zdravstva, dolgotrajne oskrbe, stanovanjske gradnje in civilne zaščite.
Socialni demokrati se o članstvu Nata v tem odgovoru ne opredeljujejo, dvigu izdatkov na pet odstotkov pa ostro nasprotujejo. Menijo, da dodatno oboroževanje brez jasne strategije ne ponuja celovitih odgovorov na aktualne izzive. Stališče pojasnjujejo z oceno, da varnost predstavlja rezultat strategije, preventive, diplomacije in močne odpornosti družbe.
Slovenska nacionalna stranka izrecno ne podpira članstva v Natu in odločno zagovarja izstop iz zavezništva v razumno kratkem roku. Dvig izdatkov na pet odstotkov zavračajo in izpostavljajo, da mora država obrambne izdatke določati izključno po realnih nacionalnih potrebah, varovanju meje in opremljanju lastnih zmogljivosti.
Ker Slovenska demokratska stranka na naša vprašanja ni odgovorila, smo v uredništvu Svet24 njihov odnos do zavezništev in morebitnega dviga obrambnih izdatkov analizirali na podlagi njihovega uradnega programa. Stranka v dokumentih specifične ciljne vrednosti ali finančne kvote 5 odstotkov ne omenja. V 8. in 99. točki poudarjajo strateško zavezništvo z Združenimi državami Amerike in krepitev evropskega krila zveze Nato. V uredništvu sklepamo, da so zaradi teh načrtovanih obsežnih vojaških vlaganj zelo verjetno naklonjeni občutnejšemu dvigu obrambnih izdatkov. V odgovorih, ki smo jih prejeli kasneje, stranka uradno poudarja, da država nujno potrebuje sredstva za razvoj zmogljivosti nacionalne obrambe. Opozarjajo, da slepo zanašanje na kolektivno obrambo v kritičnih trenutkih za posamezno državo prinaša vprašanje preživetja. Stranka zato zagovarja čimprejšnjo dosego vsaj dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo kot osnovno raven, morebitno nadaljnje višanje sredstev pa razumejo kot del strateškega odziva na varnostne izzive.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
