Profimedia

Zakon, uveden leta 2024, farmacevtskim strokovnim delavcem prepoveduje, da bi zaradi osebnih, verskih ali etičnih prepričanj zavrnili izdajo zdravil ali drugih izdelkov za podporo zdravljenju.

Sindikata farmacevtov Slovenije Sifarm, ki je menil, da pomeni določba nedopusten poseg v temeljno človekovo pravico, se je obrnil na ustavno sodišče. To je zdaj odločilo, da ta ni v neskladju z ustavo.

Sodišče: Farmacevti zgolj izvršujejo sprejete odločitve

Sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da pravica do ugovora vesti sicer obstaja, vendar ni neomejena. Po presoji sodnikov delo farmacevtov ni neposredno povezano z odločitvami o zdravstvenih posegih ali z njihovim izvajanjem. Farmacevti namreč praviloma zgolj izvršujejo že sprejete odločitve v zdravstvenem sistemu, zato njihova vloga ni dovolj neposredna, da bi bila zaščitena v okviru ustavne pravice do ugovora vesti.

V sindikatu so se odzvali na odločitev ustavnega sodišča, ki jo bodo, kot so zapisali, spoštovali, se pa z njo ne strinjajo. »Hkrati poudarjamo, da vsaka ureditev, ki je skladna z Ustavo, še ni nujno tudi ustrezna, pravilna in pravična,« so zapisali.

Profimedia

Odzvali so se tudi na pojasnilo ustavnega sodišča, ki je »vlogo farmacevta opredelilo kot 'nepovzročitveno', saj naj bi farmacevt zgolj izvrševal odločitev zdravnika«. Menijo, da »takšna razlaga podcenjuje strokovno vlogo farmacevta, posega v njegovo osebno in poklicno integriteto ter otežuje delo farmacevta, kot nosilca lekarniške dejavnosti, v skladu z etičnimi načeli, ki farmacevtom nalagajo osebno odgovornost pri izvajanju poklica«. Farmacevti so tako edina skupina zdravstvenih delavcev, ki jim je pravica do ugovora vesti izrecno odvzeta.

Ustavno sodišče je ob tem izpostavilo tudi pomen pravic pacientov, zlasti pravice do dostopa do zdravil in zdravstvenega varstva. Prepoved ugovora vesti naj bi zagotavljala nemoteno in enakopravno oskrbo vseh pacientov, ne glede na osebna prepričanja posameznega farmacevta.

Jure Kljajić

Pacienti do zdravil ob spoštovanju osebnih prepričanj zaposlenih v lekarni

Sindikat je med drugim v zahtevi za presojo opozoril tudi na neenak položaj farmacevtov v primerjavi z drugimi zdravstvenimi delavci, kot so zdravniki, ki lahko uveljavljajo ugovor vesti. Vendar je ustavno sodišče presodilo, da ti poklici niso v primerljivem položaju. Zdravniki namreč neposredno odločajo o posegih in jih izvajajo, medtem ko je vloga farmacevtov posredna.

Sindikat poudarja, da odločitev ne preprečuje zakonodajalcu, da farmacevtom pravico do ugovora vesti podeli z zakonom. Zato si bodo, kot pravijo, tudi vnaprej prizadevali za “zaščito dostojanstva in pravic farmacevtov na delovnem mestu ter iskali rešitve, ki bodo omogočile tako neoviran dostop pacientov do zdravil kot tudi spoštovanje osebnih prepričanj zaposlenih v lekarnah”.

Odločitev ustavnega sodišča je bila sprejeta s sedmimi glasovi proti dvema. Sodnika Klemen Jaklič in Rok Svetlič sta glasovala proti, več sodnikov pa je podalo tudi ločena mnenja.