Profimedia

Strateško pomembna Hormuška ožina ostaja zaprta in poleg jedrskega vprašanja trenutno predstavlja enega večjih kamnov spotike v pogajanjih med ZDA in Iranom.

Situaciji primerne so tudi cene nafte na svetovnih trgih, ki ostajajo visoke, a na vrata trkajo tudi druge krize. Da je zaradi dogajanja na obzorju tudi svetovna prehranska kriza, so prejšnji teden opozorili v Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo.

O ideji, da bi Iran in Oman, ki imata jurisdikcijo nad teritorialnimi vodami v ožini, ob nastopu miru začela za promet pobirati pristojbino, se šušlja že nekaj časa. Po navedbah iranskih oblasti so pogovori o protokolu v polnem teku.

Trump: Mi jo bomo nadzirali, a nihče je ne bo upravljal

Oman ima sicer že leta razmeroma dobre odnose z Washingtonom, čeprav se vsaj doslej še niso pridružili Abrahamovim sporazumom, diplomatskim dogovorom iz leta 2020, s katerimi so ob pomoči ZDA nekatere državame v regiji zgladile diplomatske odnose z Izraelom. Država obenem igra vlogo posrednika med zakulisnimi pogajanji med ZDA in Iranom.

A je Trump v sredo omanskim oblastem zagrozil s hudimi posledicami, če bodo nadaljevale domnevne pogovore z Iranom o uvedbi pristojbin. »Oman se bo obnašal kot vsi drugi, ali pa jih bomo morali razstreliti,« je Trump v Beli hiši odgovoril na novinarsko vprašanje.

Trump je obenem ponovil, da Iran v skladu z morebitnim dogovorom za končanje vojne ne bo imel nobenega nadzora nad Hormuško ožino. »Ožina mora biti odprta za vse. Gre za mednarodne vode. Nihče ne bo z njo upravljal. Mi jo bomo nadzirali. Nadzirali jo bomo, a je nihče ne bo upravljal. To je del pogajanj,« je dejal.