Soočenje županskih kandidatov Maribora: kdo je najbolj prepričal volivce?
Spremljajte aktualne politične zgodbe
V dvorani Vetrinjskega dvora je potekalo Večerovo soočenje štirih mariborskih županskih kandidatov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pod taktirko moderatorjev – novinarja Igorja Selana in odgovornega urednika Večera Matije Stepišnika – so v dvorani Vetrinjskega dvora na vprašanja o različnih temah o razvoju in prihodnosti štajerske prestolnice odgovarjali štirje županski kandidati Bor Greiner, Matevž Frangež, Katja Koren in Andrej Bauman.
Kdo komu preseda in kdo (n) ima hrbetnice(o)?
Po osmih letih županovanja Saše Arsenoviča Maribor čaka menjava vodstva. Neodvisnega kandidata Greinerja je razjezila Frangeževa (SD, Levica in Lista kolesarjev in pešcev) ocena, da nima hrbtenice, sam pa je v vprašalniku zapisal, da mu Frangež med slovenskimi politiki najbolj preseda. Greiner je pozval k razpravi o rešitvah namesto medsebojnih sporih. Frangež je poudaril, da ne kandidira proti nikomur, Katja Koren pa je dala vedeti, da ji takšen način komuniciranja ni blizu. Bauman je izpostavil, da bodo volivci presojali tudi to, kdo zna ostati miren pod pritiskom.
Bauman izpostavil podfinanciranost občine
Neodvisni kandidat Bauman se ni povsem distanciral od Arsenovičeve oblasti. Poudaril je, da je bil kot mestni svetnik lojalen delu ekipe, čeprav se z vsemi odločitvami ni strinjal. Med dosežki zadnjih let je naštel zdravstveni postaji Magdalena in Tezno, Center Rotovž ter prenovo historičnega jedra. Pojasnil je tudi, zakaj je podprl občinski prostorski načrt, čeprav je nasprotoval spremembi namembnosti zemljišča ob svoji hiši, povezani s tako imenovano prašičjo farmo. Po njegovih besedah je dal prednost interesom mesta.
Na vprašanja o nepopolno razkritem premoženjskem stanju, predvsem prihrankih, ni ponudil konkretnega pojasnila. Dejal je, da je navedel približno vrednost svojih finančnih sredstev, večino premoženja pa imajo njegova podjetja. Poudaril je, da je ponosen na svojo samostojnost in da županske funkcije ne vidi kot službe, temveč kot življenjski izziv. Kot enega večjih problemov Maribora je izpostavil podfinanciranost občine, zaradi katere naj bi mesto v osmih letih izgubilo približno 200 milijonov evrov.
Koren ne izključuje sodelovanja
Koren je poudarila, da lokalna politika ni enaka državni. Pozni vstop v župansko tekmo je pojasnila s tem, da je tri mesece pred začetkom kampanje prevzela funkcijo državne sekretarke za šport in turizem. Priznala je, da pred začetkom kampanje ni poznala vseh lokalnih težav, denimo potreb po obnovi cest, kanalizacije in vodovoda. Če bi bila izvoljena, bi se oprla na občinske strokovnjake in se posvetila delu.
Na vprašanje, ali bi oblikovala predvsem desno mestno koalicijo, je po pisanju Večera odgovorila: »Lokalna politika ni enaka državni. Sodelovala bom z vsemi.« Napovedala je koalicijsko pogodbo, ki bi partnerje zavezala k skupnim ciljem. Pojasnila je tudi, da ni članica Demokratov; ti so organizatorji njene kampanje, druge stranke pa predlagateljice kandidature.
Frangež obljublja gospodarsko renesanso
Frangež je predstavil vizijo razvojnega preloma. Maribor po njegovem potrebuje nove ambicije in pristope. Opozoril je, da mesto dosega le 74 odstotkov povprečne razvitosti Evropske unije oziroma 82 odstotkov slovenskega povprečja. Obljubil je gospodarsko renesanso, vendar na vprašanje, kateri gospodarstveniki so del njegove ekipe, ni navedel konkretnih imen. Med dosežki svojega dela na ministrstvu je izpostavil 60 milijonov evrov spodbud za strateške tehnologije v Mariboru.
Čeprav je član SD že več kot 30 let, je poudaril, da se s stranko ne strinja vedno in da se pri odločitvah ravna po lastnih vrednotah. Kot primer je navedel nasprotovanje projektu Teš6. Po njegovem župan za politično neodvisnost ne potrebuje milijonskega premoženja, temveč predvsem jasne vrednote.
Greiner kot Mamdani
Greiner je vztrajal pri svoji neodvisnosti, vendar priznal politično naravo županske funkcije. Poudaril je, da občine ni mogoče voditi samostojno in da so izkušnje ljudi v njegovi ekipi pomembne. V njej naj bi bili posamezniki različnih političnih usmeritev. O očitkih, da je populist, je spregovoril s primerjavo Baracka Obame in Donalda Trumpa ter izpostavil politiko, ki naj bi izhajala iz ljudi. Kot zgled je navedel newyorškega župana Zohrana Mamdanija.
Ob tem se je odprlo vprašanje, kdo bi v primeru njegove izvolitve dejansko vodil občino – Greiner ali člani njegovega štaba. Primerjave z nekdanjim mariborskim županom Andrejem Fištravcem, ki so mu po očitkih nekaterih občino vodili drugi, je zavrnil kot nekorektne. Poudaril je, da se je njegova kandidatura začela z lastno ambicijo in da ga namigovanja o tem, da ne bi bil samostojen vodja, motijo.
Debato ste lahko v neposrednem prenosu spremljali na Toti TV (na Telemachu na kanalu 508, na T-2 na 89, na Telekomu pa na 672).
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
