Trump z napovedjo premirja presenetil celo Izrael
Desetdnevno premirje med Izraelom in Libanonom prinaša začasno ustavitev spopadov na Bližnjem vzhodu. Donald Trump ob tem napoveduje tudi zelo hiter mir v Iranu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ameriški predsednik Donald Trump je razglasil začetek desetdnevnega premirja med Izraelom in Libanonom.
Dogovor je presenetil izraelsko javnost in celo varnostni kabinet predsednika vlade Benjamina Netanjahuja.
Britanska medijska mreža BBC poroča, da so se sirene na severu Izraela oglasile še trikrat tik pred začetkom veljavnosti dogovora, pri čemer so zračne sile prestregale rakete nad mestom Naharija. Reševalci so po navedbah istega vira potrdili tri ranjene civiliste, ki so utrpeli poškodbe zaradi šrapnelov.
Hitenje v kabinetu in gnev na severu
Netanjahu je varnostni kabinet sklical zgolj pet minut pred uradno objavo premirja. Izraelski mediji razkrivajo, da ministri o prekinitvi ognja sploh niso glasovali.
Benjamin Netanjahu dogovor kljub temu označuje kot zgodovinsko priložnost za mir. Obenem ostro poudarja, da izraelska vojska ostaja v deset kilometrov globokem varnostnem pasu znotraj Libanona in ne namerava oditi.
Prebivalcem libanonskega juga in območja južno od reke Litani izraelska vojska izrecno prepoveduje vrnitev domov.
Takšna naglica in pomanjkanje umika na terenu vzbujata gnev med izraelskimi prebivalci ter strokovnjaki.
Študent Gal iz Naharije v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters ugotavlja, da vlada ponovno ponuja premirje brez pravih in trajnih rešitev. Voznik tovornjaka Maor prav tako za agencijo Reuters opozarja, da libanonska vlada že v preteklosti ni razorožila Hezbolaha, zato premirju ne zaupa.
Nekdanji načelnik generalštaba Gadi Ajzenkot prek lokalnih medijev dodaja, da Izrael vedno znova sprejema vsiljena premirja in da Netanjahu vojaških dosežkov preprosto ne zna pretvoriti v diplomatske zmage.
Vodja regionalnega sveta Mateh Ašer Moše Davidovič za lokalne medije opozarja, da politiki v Washingtonu morda res podpisujejo dogovore v kravatah, ceno pa z uničenimi domovi v resnici plačujejo prebivalci severnega Izraela.
Pravila igre in odgovornost Libanona
Ameriški časnik Wall Street Journal razkriva ključne točke desetdnevnega dogovora. Izrael in Libanon vzpostavljata prekinitev sovražnosti, ki jo državi lahko podaljšata izključno ob obojestranskem strinjanju.
Libanon mora v tem času dokazati sposobnost varovanja lastne suverenosti. Dogovor Libanonu nalaga, da prepreči vse napade in operacije Hezbolaha ter drugih oboroženih skupin proti izraelskim ciljem. Državi s tem priznavata libanonskim varnostnim silam izključno odgovornost za nacionalno obrambo.
Izrael po poročanju časnika Wall Street Journal ohranja pravico do samoobrambe pred načrtovanimi in neposrednimi napadi. Hkrati se zavezuje, da ne bo izvajal ofenzivnih operacij proti libanonskim ciljem.
Britanska televizija BBC ugotavlja, da to določilo močno spominja na premirje iz novembra 2024. Takrat je Izrael kljub prekinitvi ognja redno napadal tarče, ki jih je dojemal kot neposredno grožnjo.
Tudi tokrat so izraelske sile v samo 24 urah pred premirjem zadele več kot 380 ciljev Hezbolaha, vključno z raketnimi izstrelišči in poveljniškimi centri.
Bližanje konca iranske vojne
Donald Trump libanonsko premirje močno povezuje z dogajanjem okoli Irana. Na dogodku v Las Vegasu je ameriški predsednik izjavil, da vojna z Iranom poteka odlično in "se bo zelo hitro končala". Po njegovih besedah so Združene države Amerike in Iran zelo blizu dogovora, pogovori pa bi se lahko nadaljevali že ta konec tedna.
Trump v Beli hiši pojasnjuje, da Iran pristaja na predajo obogatenega urana in opustitev razvoja jedrskega orožja. Vse to se dogaja tik pred iztekom dvotedenskega premirja med Združenimi državami Amerike in Iranom.
Iranska stran to medsebojno povezavo tudi uradno potrjuje. Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bakir Kalibaf je v izjavi na omrežju Telegram poudaril, da Libanon predstavlja sestavni del celovitega premirja z Združenimi državami Amerike.
Medtem ameriška vojska še naprej uveljavlja pomorsko blokado Irana, a sledilni podatki kažejo nekatere vrzeli.
Novinarji mreže BBC razkrivajo, da so štiri tovorne ladje z iranskimi povezavami že prečkale blokadno črto in nadaljujejo pot proti Indiji, Pakistanu ter Kitajski.
Trgi se na te geopolitične premike že odzivajo, saj so cene surove nafte na svetovnih trgih padle za skoraj en odstotek in trenutno dosegajo vrednost slabih 99 ameriških dolarjev za sodček.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
