Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Vendar je nekaterim medijskim hišam vseeno uspelo izbrskati nekaj podrobnosti. Del sporazuma, ki bi lahko končal vojno, pa je razkril tudi ameriški državni sekretar Marco Rubio. 

Kaj bi lahko sporazum vseboval?

Sporazum naj bi vključeval 60-dnevno podaljšanje premirja. V tem času bi se ponovno odprla Hormuška ožina, Iran pa bi lahko prosto prodajal nafto. Medtem naj bi potekala tudi pogajanja o omejitvi iranskega jedrskega programa, je za Axios povedal ameriški uradnik.

Iran naj bi v skladu s sporazumom odstranil mine, ki jih je položil v ožini. Poleg tega pa naj ladjam ne bi zaračunaval pristojbin skozi ožino. ZDA naj bi v zameno odpravile blokado iranskih pristanišč, ki velja od 13. aprila.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dejal, da bi sporazum v primeru uspeha lahko zagotovil „popolnoma odprto“ Hormuško ožino, brez pristojbin. Iranski mediji pa poročajo, da bi Hormuška ožina ostala pod iranskim nadzorom.

Dogovor med Iranom in ZDA naj bi sprostil iranska sredstva, ki so zamrznjena v bankah zunaj Irana.

Nekateri mediji poročajo, da naj bi sporazum vključeval prekinitev spopadov na vseh frontah, tudi v Libanonu.

Česa najverjetneje ni v sporazumu?

Visoki iranski vir je za agencijo Reuters povedal, da se Teheran ni strinjal s predajo svojih zalog visoko obogatenega urana. Vir je dejal, da iransko jedrsko vprašanje ni bilo del predhodnega sporazuma z ZDA.

Nasprotno sta dva ameriška vira za New York Times zagotavljala, da je Teheran izrazil pripravljenost, da se odpove svojim zalogam obogatenega urana.

Prav tako se je le malo govorilo o iranskem programu balističnih izstrelkov ali o omejevanju podpore regionalnim zaveznikom, kot sta Hezbolah v Libanonu ali Hutijem v Jemnu, pa še poroča Guardian.