Kako prepoznati mobing in ga ustaviti, še preden nas zlomi
Vas sodelavec ali nadrejeni sistematično ponižuje, izključuje ali spravlja v dvom vase? Spoznajte, kako se nanj odzvati učinkovito ter brez izgube dostojanstva.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Če v službo hodimo s cmokov v grlu, je velika verjetnost, da so krivi odnosi. Pogosto gre za prav določeno osebo, ki si dovoli malce preveč. Na sestanku nas prekine ravno takrat, ko povemo nekaj pomembnega. Pripombo zavije v šalo, a po njej v prostoru ostane neprijeten občutek. Pred drugimi nas popravi na način, ki ni namenjen izboljšanju dela, ampak temu, da nas poniža. Ko se odzovemo, smo preobčutljivi. Ko molčimo, se vedenje ponovi.
Bi lahko to definirali že za mobing? Če gre vzorec vedenja, je odgovor brez dvoma da. Mobing prepoznamo po tem, da se začnemo okoli določene osebe ali skupine počutiti slabo, preplavi nas občutek stalne napetosti, previdnosti in zadržanosti, ko se ne upamo več sproščeno izraziti. Ko gremo v službo, naše misli niso več usmerjene na delo, ampak se predvsem psihično pripravljamo na to, kaj bo kdo rekel, kako bo nekaj obrnil proti nam, komu bomo verjeli in kaj bomo morali spet pojasnjevati.
PREBERITE TUDI:
Mobing ni navaden konflikt, ni občasno nesoglasje in ni vsak neprijeten odnos v službi. V konfliktu imata strani praviloma možnost govoriti, pojasniti, se dogovoriti ali vsaj ostati v približno enakovrednem položaju. Pri mobingu pa gre za ponavljajoče se vedenje, ki drugo osebo ponižuje, izolira, razvrednoti ali ji postopoma jemlje občutek varnosti in vpliva. Bistvo ni le v nesramnosti, ampak je v razmerju moči.
Kako prepoznamo, da ne gre več samo za težaven odnos
Prvi znak je ponavljanje. Če se nekdo enkrat neprimerno odzove, je to lahko slab dan, nerodna komunikacija ali konflikt. Če pa se podobne pripombe, ignoriranje, posmehovanje, izključevanje ali spodkopavanje ponavljajo, dobimo vzorec.
Drugi znak je občutek, da se pravila za vas nenehno spreminjajo. Kar je bilo včeraj dovolj dobro, danes ni več. Kar drugi naredijo brez večjih posledic, je pri vas razlog za kritiko. Ko vprašamo za pojasnilo, dobimo izmikajoč odgovor ali novo obtožbo. Tako začnemo počasi dvomiti v lastno presojo in začnemo preverjati vsako besedo, vsak mail, vsak odziv.
Tretji znak je javno poniževanje. To so pripombe pred sodelavci, cinični komentarji, zavijanje z očmi, šale na naš račun, prekinjanje, namerno spregledovanje našega prispevka ali pripisovanje naših idej drugim. Takšno vedenje ni naključno, če ima vedno isti učinek, da smo mi manjši, drugi pa od nas pomembnejši.
Četrti znak je izolacija. Ne izvemo več pomembnih informacij, nismo vabljeni v pogovore, ki zadevajo naše delo, sodelavci se začnejo umikati, ker ne želijo biti vpleteni. Mobing pogosto ne deluje samo prek neposrednega napada, ampak prek ustvarjanja ozračja, v katerem se počutimo sami.
Peti znak je sprememba našega čustvovanja. Pred sestankom nam postane slabo. Po službi v glavi ponavljamo pogovore. Začnemo dvomiti vase bolj, kot je za nas običajno. Postanemo previdni, napeti, razdražljivi ali izčrpani, naš živčni sistem je ves čas na preži, ker se čuti ogroženega.
Zakaj se mobing pogosto stopnjuje, ko se začnemo braniti narobe
Oseba, ki uporablja mobing, pogosto ne išče rešitve, ampak predvsem naš odziv, ki ji bo potrdil njeno moč. Lahko išče strah, razburjenje, pojasnjevanje, umik, jok, jezo ali dokaz, da smo “težavni”. Zato se veliko dobronamernih odzivov obrne proti žrtvi.
Če se preveč pojasnjujemo, drugi dobi še več materiala. Če se branimo čustveno, lahko reče, da pretiravamo. Če molčimo, dobi dovoljenje za nadaljevanje. Če napademo nazaj, nas lahko predstavi kot problem.
Tako tistega, ki svojo moč gradi na tem, da nas spravi iz ravnotežja, ne razorožimo s tem, da mu dokažemo, kako dober človek smo. Razorožimo ga tako, da mu ne damo tistega, kar išče: kaosa, strahu, dolgega opravičevanja in zasebne bitke brez prič.
Pet načinov, kako osebi na drugi strani ne dati moči, ki jo išče
Ne vstopajte v razlago svojega značaja.
Ko nas nekdo označi za preobčutljive, nesposobne, naporne ali konfliktne, je naravni odziv, da bi dokazali nasprotno. A to je past. V tistem trenutku pogovor ni več o delu, ampak o naši osebnosti. Bolje je reči: »Ne bom razpravljal o osebnih oznakah. Lahko pa pogledamo konkretno nalogo, rok ali dogovor.« S tem pogovor vrnemo na teren, kjer je manj prostora za manipulacijo.
Govorite počasneje, krajše in bolj mirno, kot bi si želeli.
Pri mobingu telo pogosto želi reagirati hitro. Srce razbija, glas se dvigne, besede prehitijo misel. Prav zato je koristno zavestno upočasniti odziv. Kratek premor pred odgovorom nam pomaga, da ostanemo zbrani. Oseba, ki išče našo vznemirjenost, tako težje nadaljuje igro, če pred seboj ne dobi panike, ampak miren stavek.
Ne rešujte napada v zasebni čustveni drami.
Če vas nekdo vedno napada na samem, poskusite pogovor premakniti v bolj pregleden okvir. »Predlagam, da to uskladimo po mailu.« Ali: »Dobro je, da je pri tem pogovoru prisoten še nekdo, ker očitno govoriva o pomembni zadevi.« Mobing se hrani z izolacijo. Preglednost mu vzame del moči.
Zahtevajte konkretno vedenje, ne lepšega značaja.
Ne recite: »Prosim, bodite bolj spoštljivi.« To je sicer človeško razumljivo, a preveč odprto. Raje recite: »Prosim, da me na sestanku ne prekinjate.« Ali: »Če imate pripombo na moje delo, mi jo povejte konkretno in brez osebnih komentarjev.« Meja mora biti vedenjska, ker se vedenje lahko opazi, ponovi in po potrebi tudi dokumentira.
Ne dokazujte svoje vrednosti človeku, ki jo namerno zmanjšuje.
To je eden najtežjih korakov. Ko nas nekdo ponižuje, se v nas prebudi želja, da bi končno razumel, da se moti. A oseba, ki uporablja poniževanje kot orodje moči, pogosto ne potrebuje dodatnih dokazov. Potrebuje našo potrebo, da bi jo prepričali. Ko to potrebo umaknemo, se spremeni dinamika. Takrat ne prosimo več za priznanje, ampak stojimo v dejstvu: »Moje delo lahko ocenjujete po dogovorjenih kriterijih. Osebnih komentarjev ne sprejemam.
Vprašajte po namenu, kadar je napad zavit v skrb.
Mobing se včasih skriva za stavki, ki na prvi pogled zvenijo razumno: »Samo pomagam ti«, »Samo povem, ker drugi ne upajo«, »Saj veš, da je to za tvoje dobro.« Takrat pomaga vprašanje: »Kaj je konkretni namen tega komentarja?« ali »Katero spremembo pri delu predlagate?« Če sogovornik nima konkretnega predloga, ampak samo potrebo po razvrednotenju, se to hitro pokaže.
Zapišite si, kar se je zgodilo, tudi če še ne nameravate prijaviti.
To ni nujno prvi korak k prijavi. Je prvi korak k temu, da sami ne izgubite jasnosti. Zapišite datum, dogodek, prisotne osebe, izrečene besede in posledice za delo. Mobing človeka pogosto utrudi do te mere, da začne dvomiti v lastni spomin, zapis pa vrača občutek realnosti.
Kaj je najpomembnejši notranji premik
Pri mobingu se pogosto ujamemo v vprašanje: »Kako naj dosežem, da bo ta človek končno nehal?« Bolj uporabno vprašanje je: »Kateri odziv mu trenutno omogoča, da nadaljuje?«
Včasih mu omogoča naše predolgo pojasnjevanje. Včasih naš strah pred konfliktom. Včasih to, da vse prenašamo na samem. Včasih pa tudi upanje, da bo oseba, ki nas sistematično ponižuje, sama od sebe postala pravična, če bomo dovolj potrpežljivi.
To ne pomeni, da smo za mobing krivi sami. Odgovornost za nasilno, ponižujoče ali manipulativno vedenje je vedno na tistem, ki ga izvaja. Pomeni pa, da imamo nekaj vpliva na dinamiko. Ne vedno dovolj, da bi vse rešili, dovolj pa, da ne ostanemo brez besed, orientacije in občutka, da smemo zase zahtevati osnovno spoštovanje.
Kdaj miren odziv ni več dovolj
Pomembno je povedati jasno: včasih mobinga ne moremo ustaviti sami. Če se vedenje stopnjuje, če vključuje grožnje, spolno nadlegovanje, diskriminacijo, sistematično izključevanje, širjenje laži ali škodo za zdravje, potem osebne komunikacijske tehnike niso več dovolj. Takrat je treba vključiti podporo, nadrejene, kadrovsko službo, sindikat, pravno pomoč ali drugo zunanjo zaščito.
A tudi takrat ostaja pomembno, da v sebi ne sprejmemo vloge človeka, ki mora prositi za osnovno dostojanstvo. Lahko smo mirni, a ne podredljivi. Lahko smo profesionalni, a ne tiho ponižani. Lahko izberemo premišljen odziv, ne da bi s tem zmanjšali resnost tega, kar se dogaja.
Pri mobingu ne gre za to, da bi morali postati glasnejši od nasilne osebe, ampak da postanemo jasnejši. Da ne hranimo njene potrebe po prevladi z dolgim dokazovanjem, čustvenim razpadom ali tihim umikom. Najbolj razorožujoč odziv je pogosto miren stavek, ki vedenje poimenuje, vrne pogovor k dejstvom in pokaže, da svoje dostojanstvo jemljemo resno.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
