Primiož Lavre/MPA

Zanimalo nas je, kaj meni o vplivu umetne inteligence meni Sanja Rozman, zdravnica in psihoterapevtka 

Na področju odnosov raziskave kažejo, da se umetna inteligenca  že uporablja kot osebni svetovalec, prijatelj, celo romantični partner.

»Kdo si ne bi želel partnerja, ki bi ga lahko oblikoval po svoji želji, ki bi takoj modro in brez kritike odgovoril na sleherno vprašanje in s katerim se ne bi bilo treba prepirati o nešteto vsakdanjih stvareh? Če bi bilo bistvo odnosov zadovoljitev sleherne tvoje želje, takoj in brezplačno, potem bi bila umetna inteligenca idealen sanjski partner,« je na to odgovorila Sanja Rozman, vendar opaža, da v resničnih partnerskih odnosih zadovoljevanje želja ni tisto, zaradi česar so ljudem odnosi tako pomembni. »Ob partnerju se namreč brusimo in pri tem zorimo. Kdaj lahko popustimo, sprejmemo kompromise in kdaj bi to pomenilo, da izdamo svoja načela? Težko je, ampak ravno ob reševanju teh vprašanj se odnosi utrjujejo in postajamo boljši in modrejši. Kar se seveda ne more zgoditi, če na drugi strani ni enakovreden partner, temveč virtualni izpolnjevalec želja,« je pojasnila.

Odmevajo primeri, kjer je odnos z UI prešel v odvisnost ali v popolno odmaknjenost od družbe

Terapevtka nam je razložila, da je bistvo odvisnosti ubiranje lažjih poti namesto pravih, ki so praviloma težje. »Vendar so možgani narejeni podobno kot mišice – dejavnost jih krepi, v nedejavnosti pa se polenijo. Kaj bi se zgodilo, če bi se ulegli na kavč in pustili, da nam drugi vse prinesejo? Čez čas ne bi več mogli sami niti hoditi. Nisem proti napredku, a vendar želim sama misliti s svojo glavo, sama sprejemati svoje, tudi težke odločitve, sama odločati, kaj je prav in kaj ni, na podlagi svojih izkušenj, ki so drugačne od izkušenj vseh drugih ljudi. To me dela odgovorno, razgledano in celo modro in je jedro moje individualnosti. Ne želim se izgubiti v morju enako mislečih klonov, pa čeprav za ceno kakšne napake, iz katerih se itak učimo.«

Pa bi lahko UI kadarkoli nadomestil terapevte in psihosocialne svetovalce?

Vse več ljudi se namreč za pogovor zateka prav k UI. »Zgodilo se mi je že, da mi je klient omenil, da je za enak nasvet kot mene vprašal tudi UI. Pri tem je lahko dobil povzetek misli, ki jih je nekdo naložil v stroj, ne pa empatičnega, čustvenega, osebnega nasveta čutečega sočloveka.«

Psihoterapija ni prenos razumskega znanja od učitelja na učenca, ampak je poustvarjanje pristnega empatičnega odnosa, v katerem se klient lahko zave samega sebe, in ljudje najpogosteje prihajajo k njej po nasvet ravno zaradi odnosnih težav. »Za odnos pa potrebuješ sočloveka,« je prepričana.

Generativne umetne inteligence sama ne uporablja, niti je še ni poskusila, ker hoče misliti s svojo glavo: »Tudi pri pisanju tekstov ne, ker se zavedam, da je vse, pod kar se podpišem, moja odgovornost in moj unikatni izraz. Uporabljam pa urejevalnike tekstov, včasih prevajalnike, in se zavedam, da so mehanizmi UI že del brskalnika in drugih priročnih orodij, ki jih dnevno uporabljamo in morda niti ne vemo, da so podprti z UI. Seveda so praktični, a vendar sem včasih vedela kar nekaj pomembnih telefonskih številk na pamet, zdaj pa ne več.«

Celoten prispevek je bil objavljen v številki revije Obrazi  04/26. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.