Potovalna driska: Največja nevarnost pogosto ni voda, ampak hrana
Prebavne težave lahko dopust hitro spremenijo v neprijetno izkušnjo. Čeprav večina najprej posumi na vodo, se povzročitelji pogosto skrivajo v hrani.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po dolgi poti končno prispete na počitniško destinacijo, pojeste prvi obrok in si privoščite hladno pijačo. Že nekaj ur pozneje pa se lahko pojavijo trebušni krči, slabost, driska in izčrpanost. Potovalna driska velja za eno najpogostejših zdravstvenih težav na poti, simptomi pa lahko trajajo več dni in povsem pokvarijo dopust.
Največje tveganje predstavljajo bakterije, virusi in paraziti, ki v telo vstopijo z okuženo hrano ali vodo. Čeprav težave pri večini ljudi minejo brez večjih zapletov, lahko pogosto odvajanje hitro povzroči izgubo tekočine in elektrolitov. Še posebej previdni morajo biti starši majhnih otrok, starejši ter ljudje s kroničnimi boleznimi ali oslabljenim imunskim sistemom.
Ni kriva le voda iz pipe
Popotniki se običajno najprej odpovejo vodi iz pipe, naročajo ustekleničeno vodo, zavračajo ledene kocke in ustekleničeno vodo uporabljajo celo pri umivanju zob. Takšna previdnost je na območjih z vprašljivo kakovostjo pitne vode vsekakor smiselna, vendar ni vedno dovolj.
Veliko pogosteje se težava skriva na krožniku. Solata je lahko oprana z oporečno vodo, sadje pa olupljeno z neumitimi rokami ali nožem. Nevarne so lahko tudi omake, jedi s surovimi jajci, premalo pečeno meso, morski sadeži in mlečni izdelki, ki niso bili ves čas primerno hlajeni.
Tveganje se poleti še poveča, saj se bakterije pri višjih temperaturah hitreje razmnožujejo. Hrana je lahko videti sveža, diši povsem običajno in je prijetnega okusa, pa kljub temu vsebuje mikroorganizme, ki povzročijo prebavne težave.
Previdno tudi pri hotelskih bifejih
Nevarnost ni omejena le na ulično hrano in manj urejene lokale. Težave se lahko pojavijo tudi v hotelih in restavracijah, zlasti pri samopostrežnih bifejih, kjer jedi dalj časa stojijo na sobni temperaturi.
Topla hrana mora ostati dovolj vroča, hladne jedi pa primerno ohlajene. Bolj varne so jedi, ki jih pripravijo neposredno pred vami in jih postrežejo še vroče. Previdnost je potrebna tudi pri narezanem sadju, solatah, majoneznih omakah, sladicah s kremami in surovih školjkah.
Pri izbiri hrane velja preprosto pravilo: skuhajte, specite, olupite ali pustite. Najvarnejše je sadje, ki ga lahko olupite sami, ter sveže pripravljena in dobro toplotno obdelana hrana.
Pri otrocih se dehidracija razvije hitreje
Otroci zaradi manjše telesne mase tekočino izgubljajo hitreje kot odrasli. Znakov dehidracije zato ne smemo spregledati. Mednje sodijo suha usta, manj uriniranja, temnejši urin, jok brez solz, izrazita utrujenost, razdražljivost in vdrte oči.
Najpomembnejši ukrep pri driski je nadomeščanje tekočine in elektrolitov. Najprimernejše so oralne rehidracijske raztopine iz lekarne, ki vsebujejo ustrezno razmerje vode, soli in sladkorja. Sladke gazirane pijače, sadni sokovi in energijski napitki niso primerna zamenjava, saj lahko zaradi visoke vsebnosti sladkorja drisko še poslabšajo.
Na poti je smiselno imeti tudi osnovno potovalno lekarno, v kateri so rehidracijski praški, termometer, razkužilo za roke in zdravila, ki jih redno uporabljate. O uporabi probiotikov ali zdravil proti driski se je najbolje pred odhodom posvetovati s farmacevtom ali zdravnikom, zlasti kadar potujejo otroci.
Kdaj je potrebna zdravniška pomoč?
Zdravnika je treba poiskati, če drisko spremljajo visoka vročina, kri v blatu, močne bolečine v trebuhu, neustavljivo bruhanje ali izraziti znaki dehidracije. Pozorni bodite tudi, če težave trajajo več dni ali se stanje kljub pitju tekočine slabša.
Najboljša zaščita ostaja previdnost. Redno si umivajte roke, izbirajte sveže pripravljene jedi, izogibajte se hrani, ki je dolgo stala na toplem, in na območjih z negotovo kakovostjo vode posegajte po originalno zaprti ustekleničeni vodi. Tako je precej več možnosti, da boste s potovanja prinesli le lepe spomine, ne pa tudi prebavnih težav.