Arhiv naročnika

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Si predstavljate, da bi morali zbirati vodo in jo peš prenašati iz več deset kilometrov oddaljenih naravnih virov, po nevarnih poteh in brez zagotovila, da bo dejansko zadostovala za najnujnejša higienska opravila? Najbrž ne.

V Sloveniji je namreč dostop do neoporečne pitne vode nekaj povsem samoumevnega. Enostavno odpremo pipo in priteče voda, ki jo lahko pijemo, se z njo umivamo, jo uporabimo za kuhanje, pomivanje, pranje avtomobilov, polnjenje bazenov – in to brez pretirane skrbi, da bi je utegnilo zmanjkati.

Prisotnost naravnih vodnih virov ne pomeni nujno tudi dostopa do vode

Naša dežela je resda nadpovprečno bogata z vodnimi viri, a kot kaže primer Ugande, to še ni zagotovilo, da bodo ljudje dejansko imeli dostop do vode. Ta afriška država ima obilico padavin, precej vodotokov, celo Viktorijino jezero. Kljub temu ima na podeželju le slaba desetina prebivalcev dostop do varne pitne vode, številni so še vedno odvisni od oddaljenih vodnih virov, nezaščitenih izvirov ali dragih javnih vodnih točk.

Težava torej ni nujno pomanjkanje vode, temveč predvsem odsotnost zanesljive infrastrukture. Prav zato Forum za enakopraven razvoj (FER) skupaj z lokalnimi partnerji že več kot desetletje gradi vodnjake v Ugandi – na območjih, kjer jih skupnosti najbolj potrebujejo.

Arhiv naročnika

Ravno avgusta so v okviru slovenskega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči odprli še dva nova vodnjaka. Tako zagotavljajo varno pitno vodo šolam, zdravstvenim centrom in lokalnim skupnostim v Ndejje, Nakawuki in Kampali oziroma več kot 7000 ljudem.

Nič vas ne stane, če ste dobrodelni

K izboljšanju življenja in širjenju možnosti za ženske in dekleta v Ugandi lahko prispevamo tudi v Sloveniji. Slovenski davčni zavezanci lahko namreč 1 % svoje dohodnine namenimo Forumu za enakopraven razvoj. S tem del svojega že odmerjenega davka neposredno usmerimo v projekte, ki zagotavljajo dostop do vode, hrane in izobraževanja ter gradijo dostojnejšo prihodnost.

Namesto, da bi šle v šolo in službo, morajo zbirati vodo

Pomanjkanje zanesljive vodne infrastrukture poleg večjega tveganja za bolezni, povezane z onesnaženo vodo, dodatnih stroškov in izgubljenega časa odstira še en izjemno pereč izziv ugandske družbe: zlasti v podeželskih skupnostih so za zbiranje vode namreč še vedno odgovorne predvsem ženske in dekleta, kar močno vpliva na njihovo življenje.

»Po podatkih Združenih narodov ženske in dekleta v 53 državah vsak dan skupaj porabijo okoli 250 milijonov ur za zbiranje vode, kar je znatno več kot moški in fantje. To je čas, ki bi ga sicer lahko preživele v šoli, na delu ali namenile počitku,« pojasnjuje Darja Sekula Krstič iz FER. To je del zgodbe, ki ga je iz slovenskega zornega kota še posebej težko razumeti. Ne gre namreč le za vodo, temveč tudi za čas, možnosti in varnost, ki jih oddaljen vodni vir jemlje predvsem ženskam in dekletom.

Dodaten izziv predstavljajo tudi resna tveganja za njihovo varnost. »Poti do oddaljenih vodnih virov pogosto potekajo skozi izolirana območja, kjer so lahko izpostavljene nadlegovanju, napadom ali spolnemu nasilju. Pomanjkanje varnega in bližnjega dostopa do vode tako tudi neposredno ogroža njihovo telesno integriteto in dostojanstvo,« še dodaja Sekula Krstič.

Arhiv naročnika

Večina vodnjakov stoji ob šolah

FER je v Ugandi prisoten že od leta 2014. V okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, ki jo sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, sodeluje z lokalnimi partnerji, kot je organizacija Hope of Children and Women Victims of Violence (HOCW). Do danes so skupaj zgradili že 16 vodnjakov, v naslednjih dveh letih pa je predvidena gradnja še petih vodnjakov.

Pri tem je pomembno, da vodnjak ni razumljen kot osamljen gradbeni projekt. Pred vrtanjem lokalni partnerji skupaj s hidrogeologi preverijo, kje so zadostne zaloge vode in kje bo novi vir koristil največ ljudem, med drugim, kje bo v večji meri podprl ženske, ki nosijo večji del bremena pri zagotavljanju vode. Po vrtanju sledijo zaščita vrtine, preverjanje količine in kakovosti vode, namestitev črpalke ter ureditev okolice. Nato skupnost sodeluje pri upravljanju vodnega vira in usposabljanjih o higieni, vzdrževanju ter odgovorni rabi vode.

Pri izbiri lokacije vodnjaka se upoštevajo tudi potrebe skupnosti in možnost, da se zmanjša breme, ki ga pri zagotavljanju vode pogosto nosijo ženske in dekleta. Večina vodnjakov tako stoji ob osnovnih šolah, saj te predstavljajo središče celotne skupnosti, obenem pa dekletom omogočajo dostopnejše izobraževanje in predstavljajo pomembno zaščito pred nasiljem nad ženskami. Vodni vir ob šoli je neprecenljiv tudi za dekleta med menstruacijo, saj jim omogoča ustrezno menstrualno higieno ter preprečuje pogosto izostajanje od pouka.

Učinki dostopa do čiste vode so izjemni, saj raziskave potrjujejo redkejša obolenja in boljšo higieno v celotni skupnosti. Ravnateljica Osnovne šole UMEA v Ugandi ob tem poudarja: »Otroci so bolj prisotni pri pouku, manj zbolevajo in lahko čez dan pijejo varno vodo.« Rednejše obiskovanje pouka ima tudi dolgoročen pomen. Izobrazba mladim namreč povečuje možnosti za zaposlitev in ekonomsko samostojnost ter je eden ključnih načinov za prekinjanje kroga revščine.

Voda pa ni namenjena samo učencem. Cevi vodijo tudi do javnih pip zunaj šolskega območja, zato jo lahko uporabljajo okoliški prebivalci tudi popoldne, ob koncih tedna in med počitnicami. Vodni vir tako postane skupnostna infrastruktura, ne zgolj šolska pridobitev.

Arhiv naročnika

Vsak vodnjak pomeni več možnosti za zdravje, šolanje in razvoj

Vse našteto je zelo nazoren opomnik, da razvojno sodelovanje ni nujno nekaj abstraktnega ali oddaljenega. Včasih ima zelo preprosto podobo: otrok, ki lahko med poukom spije kozarec varne vode; dekle, ki zaradi boljših higienskih pogojev lažje ostaja v šoli; ali ženska, ki ji ni več treba vsak dan porabiti več ur za pot do vodnega vira.

»Dostop do vode pomeni boljše zdravje, otrokom lažjo pot do izobraževanja, ženskam več časa za delo in ustvarjanje prihodkov, skupnosti pa več možnosti za razvoj. Zato razvojno sodelovanje razumemo kot dolgoročno partnerstvo, ne kot enkratno humanitarno pomoč,« pravi Darja Sekula Krstič.

FER pa svojega dela v Ugandi ne omejuje le na vodo. Projekti povezujejo dostop do hrane, podporo ženskam pri ustvarjanju prihodkov, čebelarstvo, gojenje gob, menstrualno zdravje, programe za mlade ter zaščito žensk in deklet pred nasiljem. Leta 2024 je organizacija na primer začela projekt, usmerjen v tri pretežno begunske skupnosti, s katerim želi s trajnostno oskrbo s hrano in vodo ter krepitvijo vloge žensk izboljšati življenjske pogoje približno 5000 ljudi.

Majhna odločitev doma, ogromna sprememba v svetu

V Sloveniji je morda najtežje opaziti vrednost stvari, ki so nam samoumevne. Prav zato pogled v Ugando pokaže, kako velika sprememba se lahko začne z nečim tako preprostim, kot je bližnji vodni vir. En vodnjak ne reši vseh razvojnih izzivov. Lahko pa pomeni manj hoje, manj tveganja, manj bolezni, več časa za šolo in delo ter več možnosti, da ljudje sami oblikujejo svojo prihodnost.

Zato izkoristite možnost, da 1 % odmerjene dohodnine namenite FER. Za vas to ne bo nikakršen dodaten strošek, saj gre za davek, ki je že odmerjen, le da ga boste usmerili v podporo projektom, ki izboljšujejo dostop do vode, hrane in izobraževanja ter širijo možnosti za ženske in dekleta. Tako lahko z majhno odločitvijo doma omogočite ogromne premike tam, kjer je pomoč najbolj potrebna.

Vsebino omogoča Forum za enakopravni razvoj