Šimen Zupančič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Vse bi ti lahko odpustila, ampak teh besed, ki si mi jih izrekel, tega pa ne morem odpustiti.«

»Oprosti, nisem tako mislil. To sploh niso bile moje besede.«

»Seveda so bile – saj si mi jih ti rekel. Če si to izrekel, pomeni, da tako tudi misliš.«

»A bodo zdaj te besede, ki se jih kesam, več vredne kot vsa leta, ko sem se trudil za najin odnos?«

»Kako naj verjamem, da je bilo vse resnično, če si izgovoril nekaj povsem drugega – nekaj, kar je v tebi verjetno že dolgo raslo?«

»Iz muhe delaš slona. Pretiravaš, kot vedno.«

»Jaz da pretiravam? Po vsem, kar naredim zate, dobim poniževanje – in zdaj sem jaz tista, ki pretirava?«

»Taka si kot tvoja mama, težiš, dokler človeku ne poči film.«

(In smo spet na začetku.)

Največja težava niso konflikti, temveč to, da jih ni – ali bolje rečeno, da se nehajo. Ko se prenehamo prepirati, to pogosto pomeni, da se ne želimo več sooblikovati, ne želimo več vlagati energije v odnos. Konflikt zahteva energijo; vsako ponižno ali ljubeče vedenje in vsaka sprememba zahtevata vložek. Če se nič ne spreminjam, ne porabljam energije. In pri varčevanju z energijo pogosto zmaga moški: po našem evolucijskem izročilu varovanje energije pripomore k preživetju – potrebujemo moč, da ujamemo plen in nahranimo družino. Ta miselnost varčevanja z energijo tu in tam prevlada tudi v modernih odnosih. Toliko za razumevanje.