Osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

To je neverjetno, meni pater Tomaž Majcen, minorit s Ptuja, ki so ga po 16 letih duhovništva predstojniki poslali na Dansko, od koder nekajkrat na leto potuje na Grenlandijo. Tam ostane tri ali štiri tedne. Dežela ledenega mraza ga je globoko presunila in naučila, da biti misijonar pomeni ljubiti ljudi, kjer si. Pomeni stati jim ob strani v težkih časih.

Osebni arhiv

Politika

Pogledi Danca na krizno vprašanje: Usoda naj bo v rokah Grenlandcev

Nikoli si ni mislil, da bo misijonaril na tako oddaljenem koščku sveta. »To je svet, kjer se moraš soočiti s seboj, z Bogom, z resnico. Tu ni prostora za bežanje. In ravno zato je tako močno.« Ko je tam prvič stopil z letala, je bilo zunaj minus 20 stopinj, veter mu je bril v obraz, nosnice so mu zmrzovale, v njem pa je utripalo vprašanje: kam sem se podal?! A danes čuti, da je ta dežela postala njegov drugi dom. Ne tisti fizični, ampak dom v srcu.

»Tisti ljudje, tista tišina, tiste ledene gore – vse to je postalo del mene.«
Skrbi za župnijo Kristusa Kralja v glavnem mestu Nuuk, sicer pa stalno živi v minoritskem samostanu v Københavnu na Danskem. Z grenlandsko katoliško skupnostjo, ki šteje 500 duš in jo sestavljajo Filipinci, Vietnamci, Danci ter Grenlandci, je res povezan.

Osebni arhiv

»Vsi skupaj molimo v angleščini. To je prava mala mednarodna skupnost! Kadar sem tam, sem res tam – s srcem in dušo. Veseli me, da poleg mene tamkajšnjo skupnost obiskujejo tudi drugi duhovniki, tako da je občestvu večino časa na voljo vsaj en katoliški duhovnik. To je pomembno, ker so ljudje osamljeni in potrebujejo duhovno oskrbo. Grenlandija je posebno poslanstvo. Prečudovita kombinacija, ki me ves čas drži v stanju hvaležnosti in ponižnosti.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 5, 3. februar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana