© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Nastja Mulej: Ker ljudje ne razmislijo, delamo vse več


Mateja Špiranec
29. 4. 2026, 06.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Leta 2022 je bila izbrana za naj predavateljico, 2025 za naj govorko, sama pa želi ljudi predvsem naučiti kompetenc 21. stoletja in izboljšati naš način razmišljanja.

Nastja Mulej
OSEBNI ARHIV
Nastja Mulej je magistra komunikologije ter univerzitetna diplomirana ekonomistka in sociologinja, ki več kot 20 let deluje kot trenerka razmišljanja, predavateljica in mentorica.

Pravite, da je razmišljanje veščina, ki jo lahko razvijemo vsi, in ni povezano z inteligentnostjo. Torej lahko enako učinkovito razmišlja vsak ne glede na svojo miselno zmogljivost?

Razmišljanje ni isto kot inteligentnost v klasičnem smislu. Gre predvsem za veščino – za to, kako postavljamo vprašanja, kako povezujemo informacije in kako preverjamo lastne predpostavke. IQ ima pri tem določeno vlogo, vendar ni odločilen. Ljudje z zelo različnimi kognitivnimi zmožnostmi lahko razmišljajo zelo učinkovito, če ta način razmišljanja razvijajo in vadijo. Poleg tega testi inteligentnosti niso nevtralno merilo »čiste pameti«. Nastali so v določenem zgodovinskem in kulturnem kontekstu in merijo predvsem tiste oblike mišljenja, ki jih ta okvir prepozna kot pomembne (vzemimo kot primer Britance, ko so si podrejali indijsko prebivalstvo, ali ameriško zlorabo črncev). Če bi merila postavili drugače, bi se hitro pokazalo, kako relativna je predstava o tem, kdo je bolj ali manj inteligenten.

Nastja Mulej
Osebni arhiv
"Ljudje, ki niso trenirani, pa tudi ljudje, ki jih je družba ali šola tako naučila, mislijo, da morajo dati odgovor takoj, potem pa ga zagovarjati."

Ampak testi za merjenje inteligentnosti vendar obstajajo še danes in so relevantni.

Preberite še

Res je, vendar se je razumevanje inteligentnosti zelo razširilo. Danes pogosto govorimo o več vrstah inteligentnosti – na primer o jezikovni, logično-matematični, glasbeni, gibalni, prostorski, medosebni, notranjeosebni in naravoslovni inteligentnosti. To pomeni, da ljudje niso »bolj« ali »manj« inteligentni, temveč inteligentni na različne načine. A tudi to še ne pomeni, da so te sposobnosti nekaj fiksnega. Če nekoga od otroštva usmerjamo v petje, ples ali šport, bo v tem praviloma postal boljši kot nekdo, ki teh izkušenj nima. Enako velja tudi pozneje v življenju – če se nekdo pri dvajsetih, štiridesetih ali šestdesetih letih začne ukvarjati s petjem, plesom ali tekom in to redno vadi, bo v tem napredoval. V enakem smislu velja to tudi za razmišljanje. Razmišljanje je veščina, ki se je lahko učimo, jo razvijamo in v njej z vajo postajamo vse boljši.


Ljudi spodbujate in učite tudi to, da je treba najprej razmišljati, šele nato govoriti. Veliko ljudi dela ravno obrnjeno, drži?

Ja, ljudje, ki niso trenirani, pa tudi ljudje, ki jih je družba ali šola tako naučila, mislijo, da morajo dati odgovor takoj, potem pa ga zagovarjati. Človek pa ne more podati kakovostnega in poglobljenega odgovora takoj, ker prej o njem ni razmislil.

Ampak živimo v hitrem ritmu življenja. V svetu, kjer se moramo hitro obrniti, odzvati. Si sploh lahko privoščimo razmišljanje?

Na svojih delavnicah dam ljudem tri minute časa in prošnjo, naj se potrudijo najti in napisati sedem postavk (dejavnikov, alternativ, prednosti …) na določeno temo, naj razmislijo in napišejo, kar se od njih zahteva, šele nato povejo.

Vedeti moramo, da je velik razlog, da so naša življenja tako grozljivo natrpana in v nenehni borbi s časom, v resnici to, da se veliko stvari dela brez razmisleka in je potem potrebnega grozno veliko popravljanja.

Veliko je ozkih grl, komunikacijskih šumov, opravičevanja v smislu, saj nisem tako mislil, pa izbruhov, ki se zgodijo, in potem ran, ki se ne zacelijo. Ravno zato, ker ljudje ne razmislijo pred dejanjem, delamo več in več. In potem ljudje pišejo elektronska sporočila in opravičila, da jim je žal, da niso razmislili prej …

Nastja Mulej
OSEBNI ARHIV
"Razmišljanje ni isto kot inteligentnost v klasičnem smislu."

Sedim na sestanku, na katerem direktor, šef ali vodja zahteva odgovore, ko me nagovori. V tistem trenutku moram nekaj dostaviti. Kako naj si takrat vzamem čas za potreben razmislek?

To je v bistvu grozljivka, ki jo hočemo reševati trenerji razmišljanja. Pa ni treba, da gre za direktorja, lahko te nekdo ustavi na ulici in ti pomoli pred nos mikrofon, pa zmrzneš, ko moraš takoj odgovoriti, pa čeprav na najbolj preprosto vprašanje. Nisi pripravljen, ne veš, kaj boš odgovoril, in potem imaš samo tri možnosti ...

Celoten prispevek preberite v aktualni številki revije Obrazi  04/26. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

Obrazi

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.