Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Portugalska igralka Maria de Medeiros, ki je na mednarodni sceni zaslovela s filmoma Henry in June, v katerem je igrala pisateljico - Anaïs Nin, in v Šundu, kjer je bila punca Bruca Willisa, igrala pa je tudi v španskih Zlatih jajcih režiserja Bigasa Lune, portugalski  Božanski komediji režiserja Manoela de Oliveire, režirala je več kratkih filmov in celovečerni film Aprilski kapetani, o portugalski revoluciji nageljnov leta 1974. Toda Mariii, ki  tekoče govori pet jezikov (špansko, francosko, angleško, španska in nemško),  igranje po vsem svetu očitno ni dovolj, zato je pred kratkim  - po A Little More Blue  - letos izdala še drugi album  Peninsulas & Continentes.

 

To ni nič nenavadnega, ker je od otroštva glasba sestavni del njenega življenja; njen oče je Antonio Vitorino de Almeida, znani pianist in skladatelj.

»Moj oče je klasičen glasbenik in otroštvo sem preživela v zibelki glasbe - na Dunaju. To je bila fantastična kulturna prestolnica, toda bila sem tudi zelo prestrašena. Glasbenega projekta sem drznila lotiti šele pred kratkim,« pravi igralka, ki ji je uspeh prvega albuma A Little More Blue iz leta 2007, na katerem pesmi glasbenikov Chica Buarqueja, Caetana Velosa, Ivana Linsa in Dolores Duran prepeva v portugalščini, francoščini in angleščini.

Drugi album Peninsulas & Continentes je »glasbeno potovanje med latinskima polotokoma v Evropi, Iberijskim in Apeninskim in ameriškim severnim in južnim  kontinentom, prav  tako pa Afriko. Pesmi prepeva v šestih jezikih,  tudi zato, ker je verjame, da je mogoče graditi močnejšo Evropo tudi tako, če bi se otroci morali učiti treh jezikov, preden dopolnijo deset let.

Marie de Medeiros je stara 44 let, živi v Parizu, kjer je študirala filozofijo in igro, poročena je s Kataloncem in imata dve hčeri, igralsko kariero je začela pri petnajstih letih, v filmu Silvestre režiserja Joãoja Césarja  Monteira in ne igra v komercialnih filmih, temveč predvsem avtorskih, kajti »film je zame še vedno sedma umetnost in ne druga najmočnejša industrija (za vojaško).«