Boyband je termin, ki so ga v 90. letih skovale nemške revije, kot je Bravo, označuje pa umetno sestavljene skupine treh do šestih 15- do 26-letnikov, ki lestvice, koncertne odre in najstnice osvajajo z (kljub nasprotnemu prepričanju) dobrim petjem, plesom in atraktivnim izgledom.

Člani praviloma ne igrajo inštrumentov in niso udeleženi v ustvarjalnem procesu, so pa šablonski izdelek »fast-food« pop industrije za nagovarjanje najstnic. Medtem ko nobeni skupini ni uspela tranzicija iz najstniške atrakcije med glasbenike za starejše občinstvo, pa marsikateri njihov član še danes polni stadione in kinodvorane.

PRIPRAVA TERENA ...

Nastavki za pohod pojočih manekenov segajo v 60. leta. Če boyband naredi histerija, ki jo sproža, so zgled Beatli, če je merilo umetno sestavljanje skupine za prodajanje plošč, oglasov in vstopnic, pa njihovi sodobniki Monkees. Teren sta pripravila družinska benda Jackson 5 in The Osmonds, prototip delovanja pa je v 70. letih s skupino Menudo, v kateri se je v tridesetih letih zamenjalo čez trideset najstnikov (iz druge postave je Ricky Martin), postavil portoriški poslovnež Edgardo Diaz. Takrat je pohod začel tudi bostonski New Edition (Bobby Brown, mož Whitney Houston), malo za njimi pa še manj poskočni Boyz II Men, ki pa jim je z bolj soul pristopom uspela tranzicija in so tako do danes nanizali enajst albumov ter ostali priljubljeni r&b izvajalci.

In potem so prišla 90. leta, padec železne zavese, globalizacija, svetovni optimizem, MTV, VIVA, razcvet pop kulture, tretja »babyboom« generacija ... in New Kids On The Block, ki so po medlem štartu z drugim albumom Hangin' Tough ZDA spomnili na evforijo, ki so jo sprožali Elvis in Beatli.

Celoten članek, vključno s slovenskimi boybandi, preberite v novi številki revije Vklop!