Igralca sta zasebno seveda popolnoma drugačna od likov, ki ju igrata, nespremenjena ostaja le dobra energija med njima. Tadej in Voranc se namreč, tudi ko kamere ugasnejo, razumeta skoraj tako dobro, kot bi bila v resnici brata. Za Vklop sta med drugim spregovorila o vsem, kar sta se na snemanju Reke ljubezni doslej naučila, prednostih in slabostih slave ter željah za prihodnje projekte.

Za začetek malo opišita, kako za igralce Reke ljubezni poteka snemalni dan.
Tadej: Traja dvanajst ur, od šestih do šestih, kar pomeni, da moramo res vstajati sredi noči. (smeh) Tam je namreč treba biti že ob pol šestih, da greš v masko, si oblečeš kostum – medtem se postavi set – in si ob šestih pripravljen, da začneš. Ko se prizor posname, se hitiš preoblačiti za naslednjo sceno, medtem pa ti tajnica režije pove, kaj se bo dogajalo v naslednjem prizoru. Snemanje je namreč časovno nepovezano, po prizoriščih snemamo deset delov hkrati.

Voranc: Na zgodnjo uro se nekako navadiš. Prva dva dneva sem si mislil: na snemanju moram biti ob šestih?! Zdaj pa si že rečem: aja, okej, ob šestih.

Tadej, menda vam ljudje pišejo sporočila na Facebook in čestitajo za vlogo. Koliko imata na splošno opravka z oboževalci?
Tadej: Kar se tiče teh sporočil na Facebooku, res dobivam vse mogoče, od fotografij s potovanj do pisem deklic, ki vztrajajo, da bi me res rade spoznale, me sprašujejo, kje živim in podobno.

Voranc: Poleg tega naju ljudje enačijo z najinima likoma, počutijo se, kot da naju poznajo. Smešno se mi zdi, da gledalci serije pričnejo misliti, da si njihov prijatelj, da si ti pravzaprav lik, ki ga igraš. Ko se je predvajala prva epizoda, v kateri sem imel vlogo ženina, sem prišel v trgovino in slišal komentar: »Ooo, tukaj imamo pa ženina.« Pa potem kupim sendvič in mi rečejo: »No, zdaj pa v delavnico.«

Celoten intervju preberite v novi številki revije Vklop!