Saša Kovačič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pa čeprav se strinja, da vsebine ne smemo soditi po platnicah. Andrej Ilc je že četrt stoletja urednik pri založbi Mladinska knjiga. Sprva je urejal otroško leposlovje, zadnjih deset let pa je urednik prevodnega leposlovja in tudi vodja tega oddelka. Njegova pobuda je bila, da bi začeli z novo zbirko Živi klasiki, v kateri je nekaj večnih naslovov, zelo zanimiva pa so tudi malo mlajša dela, ki tudi postajajo legendarna. Andrej pravi, da je svojevrsten privilegij, da lahko izbira med največjimi in najboljšimi. 

Zbirka Živi klasiki je že na pogled izjemno atraktivna. Včasih so bili pogosti komentarji pop pevk, da se glasbene nastope tudi gleda in da je torej pomembno, kakšne so videti. Je tako tudi s knjigami?

Rek pravi, da naj človek ne sodi knjige po platnicah, kar je načeloma res. Imamo ugledne založbe, kot so francoski Gallimard, švicarski Diogenes, slovenska Studia Humanitatis, kjer imajo prav vse knjige identične platnice, pa naj gre za nobelovca ali avtorja prvenca. Po drugi strani daje knjižna naslovnica ne samo informacijo o knjigi, temveč če je posrečena, bralce in kupce na neki način zapeljuje. Seveda se včasih bralska pričakovanja izneverijo in potem tudi najlepša naslovnica ne more narediti čudeža. Ampak gotovo se je tudi vam že zgodilo, da ste knjigo kupili zgolj zaradi naslovnice, ker se ji niste mogli upreti? Nekdo je rekel, da je proces pisanja kot sanje, knjižna naslovnica pa naj bi simbolizirala prebujenje, rojstvo knjige, ki zdaj ni več samo avtorjeva, temveč si jo odslej na neki način »lastijo« – da ne bo pomote: vse avtorske pravice so še vedno avtorjeve! – tudi bralci. Tisti, ki knjigo kupijo, z vso pravico pričakujejo, da bodo za svoj denar dobili ne samo brezhiben, temveč tudi lep izdelek, sploh če vemo, s kakšno konkurenco danes tekmujejo knjige. Menim, da si morajo založniki, tudi če avtorja morda zanima zgolj vsebina, vseeno vzeti čas tudi za estetsko pojavnost knjige, katere »krona« je nedvomno naslovnica. Čeprav gre le za enega od elementov (format, izbira papirja, velikosti in tipa črk, velikost razmikov med vrsticami itd.), ki skupaj dajo vtis o knjigi. Osebno se mi zdi skoraj smrtni greh, da ima dobro napisana knjiga grdo – na prvi pogled amatersko oziroma neustrezno naslovnico.

Mladinska knjiga

Kako ste se torej odločali za oblikovanje naslovnic?

Pri Živih klasikih je bila naslovnica eden od treh poglavitnih elementov. Pri tem, razen v detajlih, niti nismo bili posebej izvirni – kar poglejte podobne tuje zbirke, ki izhajajo na najbolj razvitih založniških trgih! Se pravi: izbor naslovov, atraktivne opreme (vključno z barvno obrobo in mehko vezavo) in seveda cena. Pri nas se klasike pogosto razume kot nekaj težkega, oddaljenega, tudi neaktualnega. Neredko so jih zaprli v usnje in trdo vezavo, jim določili visoko ceno in jih s tem že v startu naredili nedostopne. Naš razmislek je bil ravno nasproten. Na spreminjanje odnosa do klasikov so nas opozorili tudi kolegi iz knjigarn. Opazili so, da mladi vse pogosteje posegajo po klasikih, predvsem v angleškem jeziku, kar kaže, da očitno vsi ne zaupajo sodobnemu novoreku. Ti izhajajo v velikih nakladah, ker pri starih, že dolgo pokojnih klasikih avtorskih pravic ni več, zato je njihova produkcija preprosta in dobičkonosna. Slovenski trg je za tovrstne računice seveda premajhen, a pri izvedbi pač ne sme biti kompromisov. Oblikovalka Jerneja Rodica je skrbno zasnovala osnovno opremo zbirke, v katero se zlahka vklopijo najrazličnejše likovne govorice slovenskih ilustratorjev in oblikovalcev. Posebej nas veseli, da gre za pretežno mlada imena, in njihovemu trudu gre precej zaslug za to, da je (bila) zbirka tako opažena.

Naslova zbirke ne smemo jemati dobesedno, kajne, saj mnogi avtorji v resnici niso več živi, ampak živijo njihova dela?

Veliki poljski pesnik Adam Zagajewski je v eni svojih pesmi zapisal, da zavida mrtvim pesnikom, ki nimajo več »slabih dni« in jih nasploh ne mučijo več vsakdanje skrbi, a nas kljub temu še vedno nagovarjajo. »Njihovi dvomi so odšli skupaj z njimi, njihov zanos živi.« Čeprav smo za začetek zbirke izbrali nekaj starejših naslovov, brez katerih si že desetletja ne moremo predstavljati nobene resne zbirke klasikov, nikakor ne mislim, da mora pisatelj umreti, da lahko postane klasik. Nasprotno: prav vesel sem, kadar kakšno pomembno literarno nagrado, recimo Nobelovo nagrado za književnost, prejme kdo, ki je ne samo živ, ampak še toliko pri močeh, da utegne napisati še kakšno zelo pomembno delo. Pravilno ste sklepali, da se ime zbirke ne nanaša na avtorje, ampak na njihova dela, ki ostajajo »živa« – po besedah Itala Calvina kar naprej in brez prestanka govorijo, kar imajo povedati. In to vsem, ne samo izbrancem. Ali kot piše v uvodnem nagovoru na začetku vsake knjige: »Njihovo sporočilo vseskozi ostaja živo, saj jih prebiramo znova in znova in vsakič odkrijemo v njih kaj novega.«

Mladinska knjiga

Ne zavidam vam tega, da morate med vsemi čudovitimi deli izbrati tista, ki jih boste uvrstili v zbirko. Kako zahteven je izbor za vas?

To je seveda svojevrsten privilegij, vsekakor zelo hvaležno delo. Želim si le, da bi imeli več časa za vse razmisleke, ki bi nas naposled pripeljali do optimalnega izbora, ki bi v največji meri upravičil zbirko in slogan Dobre zgodbe so večne. Ta je bil sicer izvorno namenjen za lansko praznovanje 80-letnice Mladinske knjige, v resnici pa je bil kot ustvarjen za Žive klasike. Marsikdo med nami je prebral določeno število klasikov, a z leti se ne spreminjajo samo ljudje, ampak tudi knjige. Zato je smiselno denimo vnovično branje, ki nam lahko potrdi, ali je določena knjiga res še tako živa, kot se nam je zdelo, ko smo jo prvič prebrali.

Imate uredniki morda kakšen spisek, kateri avtorji bi morali biti med klasiki?

Obstaja kar nekaj spiskov z več desetinami naslovov, ki jih uredniki v dogovoru s kolegi iz knjigarn nenehno dopolnjujemo in širimo. Vznemirljivo je tako vdihniti življenje in odpihniti prah s starih klasikov, ki so morebiti okosteneli ob pretirano šablonski šolski rabi. Nič manj dražljivo ni uvrstiti v program sodobnega »klasika v nastajanju«. V zbirki resda pretežno izhajajo romani, ki so že nekaj stoletij najljubše čtivo, in tako bo tudi ostalo, a našel se je že prostor za dramatiko. Tudi s poezijo bomo prej ali slej poskusili. Pomembno je, da zbirka postopoma in organsko raste, da narašča ponudba naslovov, ki bodo, kot domnevam, zasedli vse več prostora v knjigarnah ter naredili ponudbo klasikov še bolj vidno in zaželeno. Težko si predstavljam, da bi šel kdorkoli povsem praznih rok od mize, na kateri bo že v nekaj letih razstavljenih več deset Živih klasikov. Mladinska knjiga ima kot nacionalni založniški »prvak« – ne samo da je največja založba, temveč je že leta v lasti države – tudi določeno poslanstvo ter svoj »dolg« do našega jezika in kulture najbolje izpolnjuje na tovrsten način. Eden zaščitnih znakov MK je že leta obsežen katalog klasičnih slikanic in drugih knjig za otroke in mladino, zakaj ne bi mogli na enak način skrbeti tudi za odraslo klasiko?!

Imate občutek, da strastni bralci kupujejo vsa dela v zbirki ali kakšne knjige po prodaji izstopajo?

Podatkov, ali je kdo kupil vsa dela v zbirki, nimam. Iz dosedanje prodaje, ki je dobra, pa sklepam, da ljudi ne zanima zgolj ena vrsta klasikov. Odlično je šla v prodajo knjiga Prevzetnost in pristranost, a tudi Živalska farma, Krasni novi svet in Sto let samote. Prav pred kratkim je padla odločitev za prve ponatise, in to je ravno tisto, kar smo si predstavljali ter želeli ob »zagonu« zbirke. Da bi bila večina teh knjig v slovenskih knjigarnah dostopna ne samo krajši čas do razprodaje, temveč stalno. Če bo enkrat ta stalna razpoložljivost postala dejstvo, bomo lahko rekli, da je cilj tega projekta dosežen.

Do zdaj je izšlo že kar nekaj knjig v tej zbirki. Katere se vam zdijo še posebej zanimive?

Kot urednik zbirke se težko odločim za enega izmed otrok. Vsekakor pa bi priporočil aktualne tri naslove: Kunderovo Neznosno lahkost bivanja, Mojstra in Margareto Mihaila Bulgakova in Stonerja Johna Williamsa. A tudi če se bodo bralci odločili za katerikoli drug naslov, verjamem, da bodo prijetno presenečeni, morda celo navdušeni.

Koliko del še imate v pripravi? Bo zbirka omejena ali jo boste iz leta v leto širili?

Čeprav je bil povod zbirke okrogli jubilej založbe, je cilj veliko ambicioznejši. V šali sem takrat rekel, da pričakujem najmanj tisoč naslovov, kot jih denimo premore znamenita angleška edicija Penguin Classics. Načrtujemo osem novih naslovov letno. Jesenski paket prinaša Hemingwayev roman Komu zvoni, Orwellov 1984, Murakamijev Norveški gozd in Ostanke dneva angleškega nobelovca Kazua Ishigura. 

Mladinska knjiga

O avtorju

S.J.