M.P.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Rabarbara na kratko

Rabarbara je trajnica, ki izvira iz Azije. V naravi jo najdemo v Siriji, na Kitajskem in v Burmi, v Evropi pa jo gojimo predvsem na vrtovih. Zraste do dva metra visoko, zato potrebuje precej prostora in kotiček vrta, kjer se bo lahko neovirano razvijala. Z velikimi listi in privlačnimi cvetovi se lepo poda tudi na večje okrasne grede.

Dobro se razume z motovilcem, fižolom, česnom, kolerabico, zeljem, ohrovtom, solato in predvsem špinačo, običajno pa jo gojimo samo. Potrebuje globoka tla in dovolj vode, saj slabo prenaša sušo. Čeprav literatura navaja, da uspeva tudi v polsenci, je njena življenjska doba tam krajša, zato ji raje namenimo sončno mesto in v poletnih mesecih poskrbimo za redno oskrbo z vodo. V vročih poletjih tla okoli nje prekrijemo z zastirko in jo seveda namakamo.

· Zelenjavni

Od suše izčrpana zemlja to jesen potrebuje še več pomoči

Kako pridemo do sadik

Rabarbaro razmnožujemo s semenom ali z delitvijo koreninskega sistema. Seme je pri nas večinoma dostopno prek spletnih ponudnikov, sadike pa je najbolje kupiti v vrtnarijah, kjer so to že nekoliko večje rastline.

Sejemo jo lahko septembra ali januarja na toplem. V lončke s premerom od 5 do 10 cm posejemo največ dve semenki, ki jih za hitrejši vznik pred setvijo dve do tri ure namočimo v toplo vodo ali kamilični čaj. Lončke napolnimo s kakovostnim substratom, naredimo približno centimeter globoko jamico, posejemo seme in ga prekrijemo. Setev zalijemo in postavimo na toplo mesto, do vznika naj ne bo izpostavljena močnemu soncu. Rabarbara raste hitro, zato korenine kmalu prerastejo lonček. Jeseni posejane rastline presadimo v začetku aprila. Pozimi jih hranimo v neogrevanem, a svetlem prostoru, lahko pa prezimijo tudi na prostem, če lončke zaščitimo s slamo ali listjem. Sama menim, da je to skoraj bolje.

Shutterstock

· Zelenjavni

Miša Pušenjak: Zakaj je smiselno, da pridelamo nekaj domačega komposta

Pogosteje kot setev uporabljamo delitev starejših rastlin, ki jo opravimo jeseni, ko rastlina miruje, ali zgodaj spomladi pred začetkom rasti. Najprimernejša meseca sta oktober in marec. Tako dobimo močne rastline, ki se hitro prilagodijo novemu mestu.

Presajanje sadik najprimernejši oktober

Zame je za presajanje trajnic najprimernejši oktober, saj se korenine pred zimo še vraščajo in spomladi začnejo normalno delovati. Žal sadike v trgovinah najpogosteje najdemo spomladi, a čim prej jih posadimo, bolje bo zanje.

Izkopljemo jamo s premerom in globino od 30 do 40 cm ter jo napolnimo z mešanico komposta in izkopane zemlje. Pred sajenjem jo dobro zalijemo. Sadimo sadike z močnim koreninskim sistemom ali dele korenin z vsaj tremi brsti. Tla okoli rastlin zastremo s pokošeno travo, listjem, slamo, lubjem, ovčjo volno ali lesnimi sekanci, saj ima rabarbara velike potrebe po vodi, zlasti v prvem letu po presajanju. Sadimo jo najmanj 70 cm narazen v vrsti, med vrstami pa naj bo od enega do dveh metrov razmika. Za potrebe ene družine praviloma zadošča že ena rastlina. V prvem letu jo predvsem redno zalivamo in po potrebi rahljamo tla, peclje pa začnemo uporabljati šele naslednje leto.

· Zelenjavni

Miša Pušenjak svetuje: Težave na vrtu - spet prihajajo polži

Nega ni zahtevna

Rabarbara je nezahtevna in najbolje uspeva v rodovitnih, z organsko snovjo bogatih tleh. Hlevskega gnoja ne prenaša najbolje, saj skrajšuje njeno življenjsko dobo in zmanjšuje vsebnost zdravilnih snovi. Zelo dobro pa se odziva na kompost. Odrasli rastlini lahko dodamo do 15 litrov komposta, ki ga jeseni ali zgodaj spomladi potresemo po celotni površini, ki jo rastlina zaseda poleti. Zadošča, če ga dodamo vsako drugo ali tretje leto. Organske zastirke zmanjšujejo izhlapevanje vode, izboljšujejo strukturo tal in podaljšujejo življenjsko dobo rastline. V sušnih obdobjih jo namakamo dvakrat tedensko, odrasli rastlini pa namenimo do 20 litrov vode na zalivanje; v dolgem vročem obdobju še pogosteje.

Priporočljivo je, da rabarbaro vsakih pet let razdelimo in presadimo na novo mesto, čeprav na sončnih in dobro odcednih legah lahko uspešno raste tudi več desetletij. Zelo pomembno je, da voda tam, kjer smo posadili rabarbaro, ne zastaja, saj zimska voda rabarbari škodi.

M. P.

· Vrt

Miša Pušenjak: Nekaj receptov po mrazu iz sestavin, ki jih imamo doma

Kaj je pri rabarbari užitno?

V zdravilne namene uporabljamo predvsem posušene in zdrobljene korenine, čeprav to pri nas ni pogosto. Izkopavamo jih jeseni, ko listi porumenijo. V manjših količinah pomagajo pri driski in prebavnih težavah, večji odmerki pa delujejo odvajalno. Z izkopavanjem korenin rastlino seveda uničimo.

V Evropi rabarbaro uporabljamo predvsem kot zelenjavo oziroma sadje. Užitni so mesnati peclji, ki vsebujejo vitamine C, K in skupine B ter minerale, med njimi kalcij, kalij, magnezij in železo. Obiramo jih konec junija in ponovno v začetku septembra. Vedno pobiramo le dobro razvite liste, mlajše pa pustimo, saj so listi njena »tovarna hrane« in pretirano obiranje močno upočasni ponovno rast. Peclji so odlični za sokove, kompote, marmelade in sladice ter za pite in peciva, kjer običajno uporabljamo sadje. Zaradi kiselkastega okusa jih pogosto kombiniramo s slajšim sadjem. Sama vsako leto pripravim marmelado, ki ji dodam muškatno bučo, jabolka ali nekaj pomaranč oziroma limon.

· Zelenjavni

Miša Pušenjak svetuje: Opravila na vrtu po koncu poletne pripeke

Listno maso lahko jeseni uporabimo kot zastirko okoli kapusnic, korenja in pora, saj odganja talne škodljivce in polže. Zaradi oksalne kisline je uporabna tudi za naravni insekticid: kilogram narezanih listov 24 ur namočimo v vodi, nato pol ure kuhamo na majhnem ognju. Ohlajeno tekočino precedimo in uporabimo nerazredčeno proti gosenicam, listnim ušem in škodljivim muham. Liste lahko posušimo za poznejšo uporabo; posebej prav pridejo februarja, ko nam česnova muha dela veliko škodo.

Večjih količin rabarbare naj ne uživajo ljudje s protinom, artritisom ali okvarjenim delovanjem ledvic.

Rabarbara je nezahtevna in hvaležna rastlina, ki si zasluži mesto na vsakem vrtu, kjer je zanjo dovolj prostora. Sadike ponuja večina vrtnarij, njeni listi pa nam lahko pomagajo tudi zmanjšati uporabo kemičnih insekticidov pri pridelavi drugih vrtnin.