Kaj se zgodi z možgani ko vzamete antihistaminike
Antihistaminiki blažijo kihanje in srbenje, a nekateri vplivajo tudi na možgane. Kaj to pomeni za spomin, zbranost in tveganje pri dolgotrajni uporabi?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Antihistaminiki sodijo med najpogosteje uporabljena zdravila proti alergijam. Milijoni ljudi jih jemljejo zaradi senenega nahoda, pršic ali živalske dlake. A v zadnjih letih so se pojavila vprašanja: ali lahko dolgotrajna uporaba nekaterih antihistaminikov vpliva na delovanje možganov in celo poveča tveganje za demenco?
Kako delujejo antihistaminiki?
Ob alergijski reakciji imunski sistem sprosti histamin, snov, ki povzroči širjenje krvnih žil, vnetje, kihanje, srbenje in povečano izločanje sluzi. Antihistaminiki delujejo tako, da blokirajo histaminske receptorje in s tem ublažijo simptome, kot so: solzenje oči, izcedek iz nosu, srbenje kože in kihanje.
Na voljo so brez recepta in veljajo za varna zdravila, če jih uporabljamo v priporočenih odmerkih.
Prva in druga generacija antihistaminikov
Antihistaminike delimo na dve glavni skupini:
Prva generacija (npr. klorfenamin, difenhidramin)
- pogosto povzročajo zaspanost,
- prehajajo skozi krvno-možgansko pregrado,
- lahko vplivajo na kognitivne funkcije.
Druga generacija (npr. cetirizin, loratadin, feksofenadin)
- manj prehajajo v možgane,
- redkeje povzročajo zaspanost,
- imajo daljše delovanje (do 24 ur).
Prav sposobnost prehajanja v možgane je v središču razprave o morebitnem tveganju za demenco.
Kaj kažejo raziskave?
Nekatere opazovalne študije so pokazale povezavo med dolgotrajno uporabo t. i. antiholinergičnih zdravil (kamor sodijo nekateri starejši antihistaminiki) in večjim tveganjem za demenco.
Mehanizem naj bi bil povezan z blokiranjem acetilholina – nevrotransmiterja, ki je ključen za spomin in učenje. Pri Alzheimerjevi bolezni je prav pomanjkanje acetilholina ena od značilnosti.
Vendar pa strokovnjaki opozarjajo:
- večina raziskav je opazovalnih in ne dokazuje vzročne povezave,
- ni dolgoročnih, randomiziranih študij,
- tveganje je predvsem povezano z večletno, vsakodnevno uporabo starejših, sedativnih antihistaminikov.
To pomeni, da občasna uporaba zaradi alergij najverjetneje ne predstavlja pomembnega tveganja.
Kdaj je potrebna previdnost?
Posebej previdni naj bodo:
- starejši odrasli,
- osebe z že prisotnimi težavami s spominom,
- bolniki, ki jemljejo več zdravil z antiholinergičnim učinkom.
Če zdravilo povzroča izrazito zaspanost, zmedenost ali upočasnjeno razmišljanje, je smiselno razmisliti o zamenjavi.
Kako izbrati varnejšo možnost?
Splošno priporočilo je:
- izbrati antihistaminik druge generacije,
- uporabljati najnižji učinkovit odmerek,
- zdravilo občasno zamenjati, če postane manj učinkovito,
- se pred dolgotrajno uporabo posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.
Pomembno je tudi vedeti, da antihistaminiki niso edina možnost zdravljenja alergij. Pri senenem nahodu so pogosto zelo učinkoviti tudi kortikosteroidni nosni spreji, ki delujejo lokalno in nimajo sistemskih učinkov na možgane.
Alkohol, preveliki odmerki in kombinacije z drugimi zdravili
Sedativnih antihistaminikov ni priporočljivo kombinirati z alkoholom, saj lahko pride do izrazite zaspanosti in slabše koordinacije. Ob nenamernem zaužitju nekoliko višjega odmerka običajno ni resnih zapletov, vendar je pri izrazitih simptomih (zmedenost, huda zaspanost, motnje srčnega ritma) potrebna zdravniška pomoč.
Trenutno ni znanih pomembnih interakcij med antihistaminiki ter paracetamolom ali ibuprofenom, a je pred kombiniranjem zdravil vedno priporočljiv posvet s farmacevtom.
Vas mora skrbeti?
Strokovnjaki poudarjajo: panika ni potrebna. Ni dokazov, da bi kratkotrajna ali občasna uporaba antihistaminikov povzročala demenco. Morebitno tveganje se nanaša predvsem na dolgotrajno uporabo starejših, sedativnih pripravkov.
Če antihistaminik jemljete zaradi močnih alergijskih simptomov, je večja nevarnost v slabem spanju, kroničnem vnetju in slabši kakovosti življenja kot pa v razmeroma majhnem in še ne povsem dokazanem tveganju za kognitivne motnje. Ključno je premišljeno jemanje: prava izbira zdravila, ustrezen odmerek in posvet s strokovnjakom, kadar gre za dolgotrajno terapijo.
