Pozabljate imena in besede? Kaj menopavza naredi spominu
Pozabljena imena, izmuzljive besede, slabša zbranost. Mnoge ženske v menopavzi skrbi, da gre za demenco, a stroka pomirja.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Sredi sestanka se skušate spomniti imena sodelavca, s katerim delate vsak dan, otroku želite naročiti preprosto opravilo, a prave besede ne najdete. Datumi in podatki, ki ste si jih nekoč zlahka zapomnili, vam zdaj uhajajo.
Mnoge ženske med perimenopavzo in menopavzo opazijo spremembe v spominu in zbranosti. Tako imenovana »možganska megla« je lahko zelo frustrirajoča, ob njej pa se neredko pojavi strah pred zgodnjimi znaki Alzheimerjeve bolezni.
A strokovnjaki poudarjajo, da so težave s spominom v menopavzi najpogosteje posledica hormonskih sprememb, ne pa nevrodegenerativnih bolezni.
Hormoni za pozabljivostjo
Glavni »krivec« je estrogen, čigar raven začne med perimenopavzo upadati. Ker estrogen vpliva tudi na delovanje možganov, njegovi receptorji so zgoščeni prav v predelih za spomin in učenje, lahko njegov padec povzroči kratkotrajne težave s priklicem besed, imen ali informacij. Te motnje najpogosteje prizadenejo verbalni spomin, torej sposobnost priklica besed in pojmov.
Kako jo ločiti od demence
Čeprav je možganska megla neprijetna, se od demence pomembno razlikuje. Ključne razlike:
- Zavedanje težave: v menopavzi ženska spremembe običajno opazi sama, pri demenci težave pogosto prej opazijo svojci kot oboleli.
- Vrsta znakov: prvi znaki demence večinoma niso pozabljena imena, ampak izgubljenost na znanih krajih, težave pri vsakodnevnih opravilih in pri sledenju navodilom.
- Starost: Alzheimerjeva bolezen se najpogosteje pojavi po 65. letu, menopavza pa med sredino štiridesetih in sredino petdesetih let.
- Potek: menopavzni simptomi se sčasoma umirijo ali izboljšajo, demenca pa postopno napreduje.
Kaj lahko pomaga
Možgansko meglo lahko omilijo nekatere navade. Med najpomembnejšimi zavezniki možganov je kakovosten spanec, pomembni pa so tudi uravnotežena prehrana (zelenjava, zdrave maščobe, antioksidanti) in redna telesna dejavnost.
Stroka opozarja tudi na past: čeprav mnogi verjamejo, da zmorejo več stvari hkrati, možgani v resnici le hitro preklapljajo med nalogami, kar dodatno izčrpava miselne vire in megla je še gostejša. Koristna je, nasprotno, miselna stimulacija: branje, križanke, učenje tujega jezika, ples, meditacija ali osvajanje novih veščin.
Hormonsko zdravljenje in spomin
Med menopavzo jajčniki proizvajajo vse manj estrogena, zato nekatere ženske posežejo po hormonskem nadomestnem zdravljenju (HNZ), nadomeščanju manjkajočih hormonov, najpogosteje estrogena (pri ženskah z maternico skupaj s progestogenom), v obliki tablet, obližev ali gelov.
Velja za najučinkovitejši način lajšanja menopavznih težav, kot so vročinski oblivi, nočno potenje in motnje spanja.
Glede spomina pa so dokazi neenotni: nekatere raziskave nakazujejo možen zaščitni učinek na možgane, druge pomembne povezave ne najdejo, zato HNZ ni namenjeno preprečevanju demence.
Kot pri vsakem zdravilu obstajajo tudi tveganja, odvisno od oblike in starosti predvsem nekoliko večja verjetnost za krvne strdke (zlasti pri tabletah) in pri dolgotrajni kombinirani terapiji za raka dojke. Kljub temu po mnenju stroke koristi pri lajšanju simptomov pogosto odtehtajo tveganja, zlasti če se zdravljenje začne zgodaj, v prvih desetih letih po menopavzi. Odločitev je vedno individualna in jo je smiselno sprejeti v posvetu z ginekologom ali osebnim zdravnikom.
Kdaj poiskati pomoč
Občasno pozabljeno ime, iskanje ključev po stanovanju ali kratka zmedenost večinoma niso razlog za skrb. Če pa opazite, da pozabljate, kako opraviti nekoč rutinska opravila, težko sledite pogovorom ali vse pogosteje izgubljate stvari, je pogovor z zdravnikom smiseln, da razjasni vzrok.
Najpomembneje je vedeti, da menopavzna možganska megla ni redkost. Čeprav lahko zamaje samozavest, gre najpogosteje za prehodno stanje, ki ga je mogoče omiliti z zdravimi navadami.
