Brezova voda je idealna po velikonočnih praznikih, sploh za tiste, ki so ljubitelji dobro obložene mize in sladkih pregreh.

»Možganov in njihovega pomena za lasten obstoj se premalo zavedamo,« pravi nevroznanstvenica dr. Maja Bresjanac z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Kaj vse zmorejo človeški možgani, kako lahko zmanjšamo možnosti za demenco in poskrbimo za boljše delovanje možganov, da bodo čim dlje zdravi?

· Zdravje

»Imam pacientko, gospo sredi šestdesetih, ki je prišla na lasersko terapijo, ker se je bala spolnih odnosov, saj je dobila po vsakem odnosu vnetje mehurja – čisto po vsakem odnosu. Učinek laserja je boljši, če nožnico pripravimo na poseg najprej z lokalnimi estrogeni, potem sva pa še izvedli lasersko terapijo. Čez štiri ali šest tednov, toliko je razmak med dvema terapijama, je gospa prišla z usti do ušes: ›Ne morem verjeti, to je čisto drug svet, jaz nimam nobenih težav, z možem sva imela odnose skoraj vsak dan, ker me je zanimalo, kaj se zgodi potem – nič!‹« Resnična zgodba iz prakse Katarine Jerman.

· Zdravje

Tradicionalna prireditev Dan zdravja, ki jo Mestna občina Celje ob svetovnem dnevu zdravja pripravlja v sodelovanju z javnim zavodom Socio in številnimi drugimi partnerji, je tudi to soboto v mesto privabila ogromno obiskovalcev. V mestu je bila tudi naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje z bogatim programom in zabavo. (SŠol, Foto: Andraž Purg, NT&RC)

Ste vedeli, da so stari Slovani marec imenovali »brezen«, saj so takrat točili brezov sok, ki je bil poleg medu edino sladilo, ki so ga skupno z evropskimi narodi poznali okoli leta 1000? A sladek brezov sok ni bil le za sladkanje, temveč so si z njim lajšali tudi marsikatero tegobo.

Klamidija je najpogostejša spolno prenosljiva okužba, ki jo večina preboli, ne da bi se je sploh zavedala. Nevarna je zlasti za mlajše ženske, saj lahko povzroči neplodnost.

Glavna sestavina tabletke za zniževanje holesterola je rdeči kvasni riž, ki se sicer že leta uporablja v različnih zdravilih, pa tudi za konzerviranje živil in izdelavo riževega vina.

Slastni praznični zalogajčki prinašajo obilo radosti, a tudi veliko obremenitev za želodec.

· Bolezni

Slabokrvnost je težava, ki pesti številne ljudi, najpogosteje pa se izraža kot nenehna zaspanost in pomanjkanje energije. Zaradi slabokrvnosti lahko nastopi celo depresija.

Vsi, ki obožujemo kitajsko ali azijsko hrano nasploh, v receptih pogosto zasledimo šitake. Tradicionalne kitajske gobe, ki jih uporabljajo v kulinariki in hkrati zdravilstvu. Jih poznate?

Pomlad je že prebudila zimske zaspance in marsikoga pregnala na prvi spomladanski tek ali sosednji hrib. Hidracija je pomembna, prav tako embalaža, v kateri jo prenašamo. Kako skrbite za higieno bidonov, steklenic, termovk?

· Zdravje

Strmo naraščanje predpisovanja antidepresivov je odraz duševnih stisk, ki jih čuti vse več Slovencev in Slovenk. A čeprav so lahko marsikdaj nujno potrebna prva pomoč, ki človeku pomaga preživeti, tablete same po sebi ne jamčijo notranjega miru – tega lahko prinese le korenita sprememba na vseh ravneh, tudi na sistemski. Kajti duševna stiska je zgolj normalen odziv možganov na nenormalne okoliščine.

· 130 let novomeške bolnišnice

Leto 2024 je za Splošno bolnišnico Novo mesto (SBNM) jubilejno leto, saj praznuje 130 let obstoja in delovanja. To je priložnost za marsikaj, med drugim tudi za pogled v njeno preteklost in prihodnost.

· Prehrana

Svetlolase osebe imajo največ las, in sicer okoli 145 tisoč, so pa njihovi lasje najtanjši. Drugi po gostoti las so črnolasci, ki s 110 tisoč lasnimi mešički presegajo človeško povprečje, medtem ko imajo ljudje z rjavimi lasmi okrog 105 tisoč, rdečelasci pa »zgolj« 85 tisoč lasnih mešičkov.

· Prehrana

Podjetje Burgox je iz prodaje umaknilo korenje egipčanskega porekla. Proizvod umikajo zaradi možne prisotnosti drobcev stekla.

· Prehrana

Skrivnost izgube kilogramov!

V svetovnih oceanih v povprečju vsako minuto konča poln smetarski tovornjak plastike, ki nato plava v vodi. Velik del pa potone tudi v globine, skupno naj bi bilo na dnu oceanov že od tri do 11 milijonov ton plastičnih odpadkov, kaže študija avstralske znanstvene agencije Csiro in kanadske Univerze v Torontu.