Skrivnostni organ v glavi kita glavača mu daje moč, da potopi ladjo
Preživeli iz brodoloma, ki je navdihnil roman Moby Dick, je imel teorijo o tem, kako lahko kit glavač uniči plovilo, večkrat večje od sebe. Dvesto let pozneje so raziskovalci potrdili, da je imel prav.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Petnajstletni Thomas Nickerson je 20. novembra 1820 zjutraj komaj ušel kitu, ki je prebil bok njegovega čolna. Ko je vanj vdirala voda, so Nickerson in njegovi tovariši hitro veslali nazaj proti matični kitolovki. Mislili so, da so na varnem.
Toda ko je Nickerson prevzel krmilo kitolovke Essex, je zagledal drugega, precej večjega kita, ki je z veliko hitrostjo plaval naravnost proti njim. Opozoril je prvega častnika Owena Chasa. Med posadko sta zavladala vpitje in preplah, nato pa je sledil »silovit trk«, je Nickerson zapisal 50 let pozneje.
Kitolovka Essex je potonila
Kit je v Essex treščil s tolikšno silo, da je vse može vrglo na tla. Nato je odplaval približno 270 metrov stran, se sunkovito obrnil in se z največjo hitrostjo znova pognal proti ladji. Z drugim udarcem je razbil celoten premec. Kitolovka Essex je potonila.
Če zveni kot prizor iz romana, je to zato, ker je brodolom Essexa navdihnil Mobyja Dicka Hermana Melvilla. Danes, 175 let po izidu knjige, so raziskave razkrile, kako lahko kit glavač potopi ladjo, večkrat večjo od sebe. Izkazalo se je, da je odgovor že pred več kot 200 leti pravilno predvidel prav Chase, prvi častnik Essexa.
Ironično je, da se izjemna moč teh kitov očitno skriva prav tam, kjer je dragoceno olje, zaradi katerega so jih kitolovci preganjali: v njihovi glavi.
Skrivnostni organ v glavi
Kiti glavači imajo ogromno glavo, ki predstavlja približno tretjino celotne dolžine njihovega telesa. Njihovi možgani lahko tehtajo do devet kilogramov in so največji med vsemi živalmi na Zemlji.
V čelnem delu glave je velik, mehak in maščoben organ, imenovan spermacetni organ, ki je značilen za njihovo vrsto. Napolnjen je z oljnato snovjo, imenovano spermacet oziroma kitova tolšča. Ime je dobila zato, ker so kitolovci zmotno mislili, da gre za semensko tekočino. V spermacetnem organu je lahko do 1900 litrov maščobne in voskaste tekočine, ki so jo kitolovci v 19. stoletju zelo cenili.
Dragoceno kitovo olje
Spermacet je bil med kitolovci izjemno iskan. Olje je bilo kakovostno gorivo, iz strjene snovi pa so izdelovali tudi mila in sveče. V 18. in 19. stoletju so po svetu pobili približno 300.000 kitov glavačev. Kljub tako obsežnemu pridobivanju spermaceta njegovo vlogo še vedno raziskujemo. Po eni od teorij naj bi spermacetni organ služil kot pripomoček pri spopadih.
»To prvotno ni bila naša hipoteza, temveč hipoteza Owena Chasa,« pravi upokojeni evolucijski biolog Dave Carrier. »Kitolovec je trdil, da je čelni del glave orožje, mi pa smo se odločili to preveriti.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
