Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Severna pobočja Mirne gore, ki se preko Škrilja, Vinice in Gač prelomijo v Črmošnjiško dolino, so na sicer zaraslem Kočevskem rogu ena redkih s površinsko hidrološko mrežo. Ta je nastala na zaplati dolomitnega površja, ki so jo erozijski procesi pritokov Divjega potoka in Vrčice močno preoblikovali.

Na razgibanem reliefu povirnih dolin izstopajo strma pobočja z globokimi grapami, na grebenih med njimi pa razgaljene gmote kompaktnega dolomita. Nad Srednjo vasjo se v pobočje Gač zajeda Globoka dolina, še bolj izrazita je povirna dolina pod opuščenim kočevarskim zaselkom Stari Tabor pri Brezovici. Tu dolino pregrajuje zatrepna skalna stena, v osrednjem delu visoka skoraj 30 m. Na zahodni strani jo je preklal prečni prelom, v katerega je potok vrezal globljo tesen. Na najožjem delu je široka vsega nekaj metrov, vzdolžno pa zasuta s podorom skal in z erozijskim nanosom. Običajno po njej mezi neznaten potoček, skrit med gruščem.

Drugače je po dežju, ko se v hudourni strugi zbere več vode, ki preko zajezb v soteski pada v treh skočnikih. Najvišji je dobre 4 m visok osrednji slapič, ki prši ob skalnem spodmolu. Podoben prizor z nekaj slapiči se ponuja tudi v grapi na vzhodni strani Starega Tabora. Pri nižjih vodostajih se voda zgubi v pobočnem grušču pod steno, se spet pojavi nekoliko nižje v strugi potoka, dokler se ponovno ne izgubi v nanosu, od koder verjetno podzemsko odteka v izvir pri Srednji vasi. Do Starega Tabora vodi markirana planinska pot z Brezovice, ki se nad steno vzpne proti Škrilju in Mirni gori.