Te 3 rastline vsi pulimo, a so koristne za vrt
Koprivo, regrat in belo metliko pogosto zavržemo kot plevel. Preverite, kako jih lahko uporabite za gnojilo, zastirko in bolj trajnosten vrt.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na vrtu jih pogosto obravnavamo kot nezaželene gostje. Kopriva, regrat in bela metlika se hitro znajdejo na seznamu rastlin, ki jih je treba izpuliti in odstraniti. Toda preden jih naslednjič odvržete med vrtne odpadke, premislite še enkrat.
Nekatere samonikle rastline lahko namreč ponovno uporabimo kot tekoče rastlinsko gnojilo, zastirko ali organski material, regrat pa lahko s svojim globokim koreninskim sistemom vpliva tudi na zbita tla. Pri tem je vendarle potrebne nekaj previdnosti: nobene od teh rastlin ni pametno pustiti, da se po vrtu nenadzorovano razseje.
Kopriva lahko postane brezplačno tekoče gnojilo
vrtu-1813675" target="_blank">Kopriva je verjetno najbolj znan primer »plevela«, ki je lahko uporaben tudi po tem, ko ga odstranimo z grede. Strokovnjaki jo uvrščajo med rastline, primerne za pripravo domačih tekočih gnojil. Takšna gnojila lahko uporabljamo za vrtnine, okrasne rastline in rastline v posodah, njihova prednost pa je tudi ponovna uporaba materiala, ki bi sicer končal med vrtnimi odpadki. Koprive pri nabiranju vedno prijemajte z rokavicami, saj lahko dlačice na listih in steblih močno razdražijo kožo.
Kako pripraviti gnojilo iz kopriv?
Sveže zelene dele kopriv lahko namočite v vodi v vedru oziroma drugi posodi s pokrovom in počakate, da začnejo razpadati. Nastala tekočina bo temna in ima lahko precej izrazit neprijeten vonj. Čas priprave ni vedno enak – razgradnja rastlinskega materiala traja od nekaj dni do več tednov, odvisno od materiala in temperature. Zato se raje kot na natančno število dni zanesite na videz mešanice. Če rastlinsko gnojilo pripravljate z dodano vodo, se kot okvirno razmerje za uporabo priporoča en del tekočine na deset delov vode. Z razredčeno mešanico nato zalijete zemljo okoli rastlin.
Previdno: domače gnojilo ni nujno močnejše od kupljenega
Na spletu pogosto zasledimo trditve, da je koprivno gnojilo močnejše od katerega koli kupljenega pripravka. To je pretiravanje. Doma pripravljena rastlinska gnojila imajo zelo različno vsebnost hranil in so običajno šibkejša od kupljenih, zato jih je mogoče uporabljati nekoliko pogosteje. Njihova prednost je predvsem v tem, da lahko izkoristimo material z lastnega vrta in zmanjšamo potrebo po dodatnih izdelkih.
Preberite tudi:
Regrat ima presenetljivo močan koren
Tudi regrat pogosto pulimo takoj, ko se pojavi sredi trate ali grede. Njegov globok koren je eden od razlogov, zakaj se ga je tako težko znebiti, vendar ima prav ta lastnost tudi zanimivo drugo plat. Globoke korenine regrata lahko pripomorejo k rahljanju oziroma prezračevanju zbitih tal ter prenašanju hranil proti površini. Regrat je lahko hkrati tudi vrtu-1889635" target="_blank">pokazatelj zbitih tal. To seveda ne pomeni, da morate pustiti regrat, da prevzame zelenico. Če ga želite odstraniti, poskusite odstraniti čim več korenine, saj lahko rastlina ponovno požene tudi iz preostalih delov.
Tudi regrata ne pustite nenadzorovano semeniti
Če želite regrat na določenem delu vrta nekaj časa obdržati, je pomembno, da preprečite nenadzorovano širjenje semen. To je dober kompromis med popolnoma »sterilnim« vrtom in pristopom, pri katerem samoniklim rastlinam pustimo nekoliko več prostora. Nekatere lahko koristijo tudi žuželkam, saj lahko zgodnji cvetovi regrata zagotavljajo cvetni prah in nektar v času, ko je drugih virov manj.
Kaj pa bela metlika?
Tretja rastlina, ki jo pogosto najdemo na vrtovih, je bela metlika (Chenopodium album), ki jo ponekod poznajo tudi pod drugimi ljudskimi imeni. Če jo odstranite, lahko zdrave mlade rastlinske dele brez semen in znakov bolezni uporabite podobno kot drug mehak zelen vrtni material – denimo za kompostiranje ali kot organsko snov na površini zemlje.
Izpuljene rastline lahko postanejo zastirka
Tu se skriva bolj uporaben trik. Namesto da izpuljene mlade rastline takoj odnesete z vrta, jih lahko v določenih primerih uporabite kot organsko zastirko. Zastirka zmanjšuje izgubljanje vode iz tal, pomaga omejevati kalitev novih plevelov in z razgradnjo dodaja organsko snov. Toda na gredo ne polagajte rastlin, ki že nosijo zrela semena, saj lahko tako težavo s plevelom samo še povečate. Previdni bodite tudi pri trdovratnih trajnih plevelih, ki se lahko ponovno ukoreninijo iz delov korenin ali stebel.
Ne odstranjujte vsega, kar niste sami posadili
Sodobnejši pogled na vrt zato ni več nujno boj proti vsaki samonikli rastlini. Manjši predel s koprivami lahko pustimo v bolj naravnem kotičku vrta, kjer podpirajo biotsko raznovrstnost. Koprive so pomembne tudi za nekatere vrste metuljev in vešč. Hkrati jih lahko po potrebi porežemo in uporabimo za domače tekoče gnojilo. Ključ je torej v nadzoru in ponovni uporabi, ne v tem, da bi plevel preprosto pustili rasti povsod.
Plevel je lahko tudi brezplačen vrtni vir
Ko boste naslednjič pulili vrt, zato ne glejte na vse odstranjene rastline samo kot na odpadek. Koprivo lahko spremenite v tekoče gnojilo, mlade rastlinske dele uporabite kot organski material ali zastirko, regrat pa vam lahko celo nakaže, da so tla na določenem mestu preveč zbita. S takšnim pristopom zmanjšate količino vrtnih odpadkov in del hranil, ki jih je rastlina že črpala iz zemlje, prek komposta, zastirke ali tekočega gnojila ponovno vključite v vrtni krog.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
