Ta način priprave je bil včasih pri ribičih pogost, saj so s soljenjem presežek ulovljenih rib konzervirali za poznejšo prodajo. Okus soljenih sardonov je zelo intenziven, saj vsebujejo bistveno manj vode in veliko soli, ki je ojačevalec okusov.

Za pripravo soljenih sardonov potrebujemo primerno posodo v obliki valja in res sveže sardone, ki jih nikakor ne smemo prati, ker ne smejo biti v stiku z neslano vodo. Najboljši so taki, ki niso bili na ledu, a jih lahko dobimo le neposredno od ribiča. Seveda potrebujemo tudi morsko sol. Sardonov pred soljenjem ne čistimo. Razmerje sardonov in soli je nekako 2 : 1 v korist sardonov (na primer štirje kilogrami sardonov in dva kilograma soli).

Na dno posode posujemo sol, nanjo zložimo sardone tesno drugega ob drugega, z glavami obrnjenimi navzven, in jih posujemo s soljo tako, da se ribe še vidijo. Plasti rib se ne smejo neposredno dotikati druga druge in med njimi ne sme biti preveč soli, le nekaj zrn. Ravno prav. Naslednjo vrsto zložimo pravokotno na prvo in na enak način. Postopek ponavljamo, dokler ne napolnimo posode ali dokler nam ne zmanjka rib. Zadnja plast je plast soli.

Tako zložene ribe pokrijemo s pokrovom, ki je nekoliko manjši od oboda posode, in ga obtežimo z utežjo. Dva do tri kilograme težak kamen bo kar pravšnji. Pod težo uteži na pokrovu se po treh, štirih dneh na površini pojavi tekočina, ki mora segati približno dva centimetra nad pokrov. Če je tekočine manj, dolijemo močno osoljeno vodo, če je je več, jo odlijemo. Če je tekočina zelo krvava, jo lahko odlijemo in nadomestimo s slano vodo.

Vse skupaj pokrijemo s krpo in postavimo za tri mesece v temen hladnejši prostor. Občasno preverimo raven tekočine nad pokrovom in ukrepamo, če je potrebno. Po treh mesecih lahko začnemo sardone jemati iz posode, preostale pa pustimo v posodi.

Očistimo jih tako, da jim odstranimo glavo, drobovino in kost.