Move TV
© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Begunke odprle Slovenske dneve knjige v Novem mestu


dolenjski-list
I. Vidmar
17. 6. 2021, 11.10
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

20210616_10870.jpg
I. Vidmar
Maja Šučur v pogovoru z avtorico romana Napol morilke Jedrt L. Maležič. (Foto: I. Vidmar)

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Včeraj so se s Sejmom na zraku in prvim literarnim večerom, na katerem je pisateljica Jedrt L. Maležič v pogovoru Majo Šučur predstavila svoj zadnji roman Napol morilke, začeli Slovenski dnevi knjige tudi v Novem mestu. Drevi bo gostja Goginega odra pisateljica Nora Verde, ki bo ob 20. uri v pogovoru s Suzano Tratnik predstavila svojo knjigo O ljubezni, batinah in revoluciji, jutri ob isti uri pa se bo z avtorjem romana Trg revolucije, Andrejem Blatnikom, pogovarjala Alenka Murgelj.

Čeprav je tema romana Napol morilke, zgodbe treh begunk, žensk treh generacij - none, hčerke Marine in vnukinje Zorke -, vse prej kot vedra, pa je avtorica s svojimi iskrivimi pojasnili njihove zgodbe znala zvesto Gogino občinstvo tudi nasmejati. Jedrtina zgodba se začenja v Trstu, ko morajo Zanutove ženske po požigu Narodnega doma pred fašizmom pobegniti v begunstvo, najprej k družini v Istro, potem naprej v Maribor, kjer jih, kot to zagovornikom migrantov danes pogosto svetujejo nasprotniki, družine vzamejo k sebi na dom in poskrbijo zanje, a dekleta pravega doma vseeno ne najdejo, naletijo pa tudi na sovražno nastrojenost bližnje okolice, na primer otrok, ki sicer ne vedo, kaj pomenijo žaljivke, s katerimi obkladajo begunke, starši, od katerih so jih slišali, pa se morda niti ne zavedajo, kako krute so, ko letijo na nekoga, ki je moral zaradi svoje narodnosti toliko pretrpeti.

Preberite še

Čeprav zgodba romana Jedrt L. Maležič Napol morilke sega sto let nazaj, njene begunke pa so Slovenke, je ni težko povezati z današnji časom in aktualnim nerazumevanjem fenomena migracij pa tudi z nerazumevanjem  in podcenjevanjem fašizma, ki je za vedno zaznamoval slovenski narod in še posebej slovensko skupnost na Tržaškem.

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.